MEDVED NA MUHI

Lovci so ga pihnili, 
reševalci pa nosili

Objavljeno 17. marec 2017 21.17 | Posodobljeno 17. marec 2017 21.18 | Piše: Tomica Šuljić

Tolminski gorski reševalci z lovci v prepad po ubitega medveda.

Deset gorskih reševalcev in 14 lovcev je imelo polne roke dela. Foto Miljko Lesjak

GORENJA TREBUŠA – Slovenski gorski reševalci so minula leta z naših gora znali rešiti marsikaj; od turistov, ki se jim pot konča v neprimerni obutvi, do psa ali 30 ovac. Toda edinstven je primer, da bi morali z gore reševati medveda – kot se je to pred dnevi zgodilo gorskim reševalcem iz Tolmina. Kot nam je pojasnil Miljko Lesjak iz Gorske reševalne službe Tolmin, jim nikoli ni prišlo na misel, da bodo morali z gore reševati medveda: »Lovci so na območju Gorenje Trebuše ustrelili ali uplenili, kakor komu volja, velikega in težkega medveda. Očitno je bil malce svojeglav, saj ni padel takoj, ampak se je zavlekel čez hrib in se na koncu poslovil od življenja v strmi grapi v prepadnih pobočjih nad Gorenjo Trebušo, na kraju, imenovanem Nad zelenim robom.«

Lovci so gorske reševalce poklicali zaradi odstranitve medveda v dolino, ker ga niso mogli pustiti v gori: »Gre pa za zelo grd, nevaren in težek teren. Vprašanje, kako bi se končalo, če bi se lovci sami tega lotili,« razmišlja Lesjak. V spustu medveda z gore je sodelovalo 10 gorskih reševalcev in 14 članov zelene bratovščine. Skupaj so se odpravili v goro in po slabih dveh urah gaženja južnega snega ter transporta opreme z akijem prišli na kraj, kjer je medved odšel v večna lovišča.

Zelo nevarno

Razmere so bile težje, kot so pričakovali reševalci. »Že spust do medveda je bil 190 metrov dolg, nato pa je sledila težka pot,« pojasnjuje Miljko Lesjak, ki pravi, da je rajnki kosmatinec tehtal 237 kilogramov, k temu je treba prišteti težo akija, v katerem so ga vlačili dol, ter preostale opreme: »To je zelo nerodno za nositi, po ravnem bi še nekako šlo, po takem terenu pa je zelo nevarno.«

Pot jih je pretežno vodila čez skale in strma pobočja pa mimo dreves, podrtih zaradi žleda (te so žagali z motorko); na začetni višini je bil še sneg, pozneje blato in zaledenela zemlja. Ogibati so se morali velikih skalnih skokov: »Kot da to ne bi bilo dovolj, nas je pral še dež. Najlažje ga je bilo spuščati z enega brega na drugi, nižji breg. Postavili smo žičnico, ga spustili nižje in prestavili žičnico na spodnji konec. In tako sem ter tja,« napore našteva Lesjak.

S spretnostmi ter iznajdljivostjo jim je vendarle uspelo do večera priti blizu doline, a so morali – zaradi bližajoče se noči, goste megle ter zahtevnega terena, verjetno pa tudi usihajočih moči po napornem dnevu – akcijo prekiniti ter jo nadaljevati v ponedeljek zjutraj. 
»Drugi dan smo imeli še nekaj spustov po improvizirani žičnici, da smo ga spravili do travnika. Od tam so ga prepeljali s traktorjem,« je konec dvodnevnega spusta, šlo je za 450 metrov višinske razlike, opisal Lesjak. Zadovoljstvo, ki so ga začutili ob koncu, pa je bilo veliko zaradi tega, ker je vse minilo brez dodatnih zapletov. »Mi smo jo odnesli brez poškodb,« Lesjak sklene pripoved o nenavadni reševalni prigodi.

Kapučino ustreljen v živalskem vrtu

V nemškem mestu Osnabrück na severozahodu države so sobotni obiskovalci tamkajšnjega živalskega vrta doživeli pošten preplah, saj se je uspelo osvoboditi tamkajšnjemu medvedu z imenom Taps, ki je bil posebna redkost: mešanica polarnega in rjavega medveda, imenovan kapučino medved, je bil sicer prava atrakcija tamkajšnjega živalskega vrta. Obiskovalci, ki so Tapsa naenkrat opazili med prostim sprehodom zunaj ograde, so se pognali v beg, se zaklepali v stranišča in se skrivali, nato so jih evakuirali. Živalski vrt so zasedli policisti, medveda pa je na koncu ustrelil eden izmed zaposlenih. Direktor živalskega vrta Andreas Busemann je povedal: »Nemudoma smo se odzvali; zaradi zaščite obiskovalcev smo ga morali usmrtiti.« Ni pa znal pojasniti, kako je uspelo živali pobegniti; to bo zdaj raziskala policija. 

 

Deli s prijatelji