Lomastenje po kamniti dediščini

PIRAN – »Podoba piranskega mandrača, ki se je spominjamo iz mladosti, je za vedno izgubljena. Veliki buldožerji drobijo starodavne tlakovce, lomijo zgodovinski spomenik pod sabo. Duše naših prednikov izgubljene tavajo v preddverju pekla. Nismo dovolj čuječi, nismo dovolj pozorni, kapital nas je povozil in pohlep posameznikov postavil na smetišče zgodovine,« so misli piranskega pesnika in pisatelja Igorja Bizjana, s katerimi je na začetku lanskega leta ob prenovi mandrača med prvimi prek facebooka glasno opozoril na barbarstvo nad kamnitimi bloki.

Kdo bo kriv za vandalizem?

Pirančani so ob začetku del presenečeno opazovali, kako po mandraču lomastijo težki stroji. Vandalizem nad kulturno dediščino, nespoštljiv odnos do monolitnih blokov, bitev in ne nazadnje še tone betona in železa, ki so jih vozili v Piran, so jih vznemirjali. Sodu je dno izbila prva namestitev novih in od prvotnih očitno manjših kamnitih blokov. Takrat se je pokazalo, da bo mandrač nekoliko manjši in na nekaterih delih celo železobetonski. Pirančani so se spraševali, ali bo glede na uničeno stanje sploh še lahko kdaj takšen, kot je bil vsa stoletja. Na začetku aprila lani je inšpektorica s kulturnega ministrstva končno ustavila dela, nov načrt so pripravljali več mesecev, po vrsti kompromisov pa smo dobili prenovljeni mandrač. Večina je, pa čeprav s kančkom grenkobe, z njim vendarle zadovoljna.

Župan Peter Bossman je ob zahtevi Davorina Petarosa, predsednika KS Piran, ki je skupaj z društvom Mediteranum in posamezniki ves čas opozarjal na umiranje mandrača, napovedal iskanje krivcev, tako da mnoge vpletene boli glava. Pravi, da čaka še uradno dokončanje obnove, nato pa se bodo lotili ugotavljanja odgovornosti: »Zaradi Pirančanov, ki so s prstom pokazali, da obnova ne poteka tako, kot bi morala, se je spremenil konservatorski načrt. S tem so še enkrat pokazali, da bdijo nad ohranjanjem kulturne dediščine v mestu.«

Na svojo izkušnjo in predvsem na to, da se kulturni vandalizem v Piranu in kje drugje ne bi ponovil, so Pirančani opozorili na nedavnih Piranskih dnevih arhitekture. Na pobudo KS Piran, organizatorja piranskih kulturnih prireditev Gorazda Senčarja in ob pomoči krajinske arhitektke Romane Kačič so pripravili razstavo fotografij, ki prikazujejo rušenje in gradnjo mandrača. Na ogled je izbor 80 fotografij, ki so jih poleg nje prispevali še Vinko Oblak, Slobodan Simič - Sime in Leja Kalc Furlanič.

Kačičeva pravi, da želijo z razstavo predvsem opozoriti, da dediščina ne pomeni le zunanjega videza. »Dediščina so tudi spomini, načini gradnje, starost materialov in številni detajli. Piran predstavlja kulturno, arhitekturno in urbano dediščino, ob tem posegu je bilo vse to pozabljeno.« Pirančani upajo, da se to ne bo ponovilo, saj se zdaj pripravlja prenova carinskega pomola.