Nekako je razumljivo, čeprav moški del populacije to odločno zanika, da se, ko so sami doma, spravijo na kavč, odprejo pivo in prižgejo televizor. Naj bi gledali fuzbal, ja, in še kaj podobno športnega. Priznajte, dragi dedci, da ko žene in otrok ni in ste varno zaklenjeni, najprej popraskate po daljincu za ogled druge vrste telovadbe. Tiste brez oblek, ki naj bi jo kot zakonsko dolžnost izvajali v domači spalnici. Te vrste filmske mojstrovine so otročadi odločno prepovedane.
Sam sem pred par dnevi, se razume, da povsem slučajno, odprl enega teh kanalov, koder odrasli pasemo radovednost. Glej ga, vraga! Nekam znano okolje je bilo v prvem planu na ekranu. Igralka, v vlogi svobodomiselne mestne dekline, se je sprehodila po terasi gorenjske vaške gostilne. Lepo je bilo videti njene dolge noge. Še bolj je vzradostilo dejstvo, da je bil posnet celoten gostinsko-apartmajski kompleks. Juhej, sem zavriskal. Tole pa poznam! Je naše. Lokalno. Domače. Pritisnil sem obe očesi na televizor.
Z veseljem sem pričakoval nadaljevanje, saj sem se že v uvodu prepričal, da je bil filmski trak posnet čisto blizu. Tam čez, po nekaj ovinkih je treba, in že si v dolini, kjer se je snemalo predvajano. Da, tam, kjer so ogromni tovornjaki, natovorjeni z lesom, vsakodnevni pojav in so domači junaki tako težkih dlani, da ko te počijo okoli ušesa, se zvrneš po tleh kot klada. Seveda ob nedeljah dere cela populacija k cerkvi in nato na teraso gostilne, kjer se je filmska diva pretegovala pred kamerami. Tako zelo se je stegovala in prepogibala. Izjemno je obvladala gibanje po sceni. Posnelo se je njeno razgaljenost pod mikrokrilom, ko je natakarju, ki ni prepričljivo odigral vloge igralca, v izborni ljubljanščini naročala kavo in sok. Tradicionalisti iz sosednje doline, kjer je morala na prvem mestu, so imeli izjemno čast, da se je pri njih snemal film z nazornimi prizori.
No, saj se je nekaj časa šušljalo, da je bilo nad tisto gostilno moč za dinarčke najti potešitev. Ampak je bilo to le natolcevanje žleht jezikov. Kupleraja pa tam že ni bilo. Vsaj uradno o tem ni bilo nič slišati. Tudi kakšnih posebnih kriminalističnih obravnav tam čez, v sosednji dolini, ni bilo nikoli. Še kadar so se mikastili med seboj na veselici gasilskega predznaka, so nabunkani in tisti, ki so delili buške, vse poravnali med seboj brez uniformirancev. Kako se je glavna igralka v navalu strasti, no, morda je le tako vrhunsko odigrala svojo vlogo, predala natakarju v apartmaju nad gostilno, ni za opisovati. Bilo je nekam dolgočasno. Toda bilo je domače. Z lokalnim poreklom
