LOGATEC – Mama Vilma Kunc, oče Marjan in sin Miha z domačije Zavčan v Rovtah v občini Logatec bi s svojo zgodbo, ki sicer še nima dokončnega epiloga, radi seznanili javnost o tem, kako lahko občinski uradniki pripomorejo k propadu zdravega družinskega podjetja.
Da bi sprostili cesto
Uvodoma je Vilma predstavila njihov položaj: »Živimo v Rovtah 16, deset kilometrov iz Logatca in tri kilometre pred vasjo Rovte ob regionalni cesti proti Žirem. Smo zunaj strnjenega naselja, naša kmetija je majhna, lahko bi preživela le tri goveda. Leta 1991 smo začeli iz lastnega lesa ročno izdelovati palete. Žagarstvo smo razvili kot dopolnilno dejavnost naše kmetije, iz nje pa izdelavo lesene embalaže od hloda do palete kot manjše družinsko podjetje, organizirano v obliki d. o. o. Začeli smo v kozolcu in hlevu.«
Težava je v tem, da stojita vsak na svoji strani regionalne ceste, zato jo morajo viličarji prehajati: »Kljub opozorilnemu znaku se zelo bojimo, da se ne bi pripetila prometna nesreča. Pred tremi leti smo zaprosili za znak, ki bi na tem delu hitrost vozilom omejil na 30 kilometrov na uro. Namesto da bi nam ga odobrili, so nam iz družbe za državne ceste rekli, da bi jih mi morali zaprositi, da nam sploh dovolijo prehajati čez cesto.«
Majhna, a zgovorna podrobnost je, da so Zavčanovi predlansko jesen, ko je plaz odnesel del regionalke, kjer gre čez njihovo parcelo, državi takoj brezplačno odstopili svoje zemljišče za novo cestišče. Tako so precej skrajšali čas, ko so morala vozila ubirati pot po obvozih. Pa očitno to pri domači občini in njenemu županu ne šteje prav nič.
Zavčanovi so se zato odločili, da kljub gospodarsko zelo tveganim časom proizvodnjo prestavijo na le eno stran ceste.
42.000 evrov za nič
Dolgo so se pripravljali, lani pa končno začeli pridobivati gradbeno dovoljenje. Že takoj so zadeli ob težave: »Najprej ob občinski odlok, ki dovoljuje gradnjo na kmetiji le v velikosti 50 odstotkov že pozidanega zemljišča. Želeli smo postaviti objekt, ki bi zadostoval ne samo za proizvodne, ampak tudi skladiščne namene – predvsem pozimi, ko lesa ne moremo postaviti na sneg (smo na nadmorski višini 700 metrov), saj elementi čez noč zmrznejo (včasih temperature padejo do minus 20 stopinj Celzija) in proizvodnja obstane. Potrebujemo tudi veliko dvorišče za obračanje kamionov, saj so zahteve družbe za upravljanje cest kar ostre. No, navsezadnje smo z nekaj hude krvi in vročih sestankov z občinskimi uradniki le našli ustrezen kompromis, čeprav bolj ugoden zanje kot za nas.«
Naposled je bilo gradbeno dovoljenje že tik pred izdajo, ko so Zavčanovi zaprosili še za izračun komunalnega prispevka. Niso pričakovali kaj posebnega, je dejala Vilma: »Saj nimamo niti javnega vodovoda niti kanalizacije. Bodoči objekt se priklaplja direktno na obstoječo državno cesto, občinske poti ni niti za ped. O kakšnih pločnikih in javni razsvetljavi lahko zgolj fantaziramo.«
Toda: »Ko smo prejeli odločbo z izračunom komunalnega prispevka, se nam je upanje, da bomo kdaj imeli nove prostore na eni strani ceste, razblinilo. Celotna naložba je ocenjena na približno 500.000 evrov, komunalni prispevek za priklop na javne ceste – zgolj za to in nič drugega, piše tudi v odločbi – pa znese za nas grozljivih 41.952 evrov!«
Vse, kar je občina Logatec storila za cesto, ki je v lasti države, je, da je izračunala komunalni prispevek. Ker ga ima z odlokom, ki ga je sama napisala in sprejela, menda pravico pobirati!
Občinskega niti za ped
Zavčanovi so se pritožili: »V prvi fazi odloča župan, ki pa pravi, da ne more nič, saj dela po predpisih. Naš vtis je, da so predpisi, kot še mnogokje, očitno popolnoma zatajili male podjetnike, ki se v težkih časih komaj prebijamo z lovljenjem trga in zasluženega denarja. Zavčanovi imamo trg, voljo do dela (10 redno zaposlenih in 5 po pogodbi) tudi, vendar premalo denarja, da bi plačevali nekaj, česar sploh nismo prejeli. Naših politikov so polna usta pomoči drobnemu gospodarstvu in razvoju podeželja, čemur namenja denar celo Evropska unija (mi smo iz njenega sklada prejeli ugodno posojilo s subvencionirano obrestno mero – ki pa ga zaradi nerazumnega občinskega komunalnega prispevka, če bo obstal, sploh ne bomo uporabili). Če se bodo na občini držali odmerjenega zneska, mi prav gotovo ne bomo gradili.«
Župan takole
Župan Berto Menard je prosil za dobesedno objavo odgovora, kot so ga pripravile strokovne službe: »Sprašujete nas o konkretnem primeru, v katerem je bila izdana upravna odločba v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in predstavlja dokument, ki ga lahko vsak zahteva v skladu z določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja in vsakdo lahko obrazložitev odločbe prosto komentira, organ, ki je odločbo izdal, pa vsebine ne more oziroma ne sme komentirati, saj bi presegli določbe strokovnosti v skladu z ZUP. Pojasnjujemo, da se skladno z zakonom o prostorskem načrtovanju komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Komunalni prispevek se odmeri za tisto komunalno opremo, ki sodi v obračunsko območje. Za obračunsko območje pa velja območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na obstoječo in načrtovano komunalno opremo, oziroma območje njene uporabe. V povezavi z vprašanjem glede koriščenja državne ceste pa dodajamo, da predmet odmere komunalnega prispevka ni državna cesta, temveč občinske javne ceste, ki so v obračunskem območju in je objektu omogočena njihova uporaba.«
