USTAVNO SODIŠČE

Ločena mnenja o Janševi pritožbi: »sprejem obljube« ne vsebuje dovolj dokazov

Objavljeno 17. junij 2014 11.54 | Posodobljeno 17. junij 2014 11.55 | Piše: P. J.

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Janeza Janše, trije sodniki pa so podali odklonilno ločeno mnenje.

LJUBLJANA – Ustavno sodišče je tudi uradno odločilo in zavrglo ustavno pritožbo Janeza Janše, poroča Reporter. Trije sodniki, Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, so dali odklonilna ločena mnenja, preostalih pet ustavnih sodnikov pa je glasovalo v škodo Janše. Kot smo že poročali, je bil sklep ustavnega sodišča sprejet 11. junija.

Sodišče je pritožbo zavrglo »zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev«. Večina ustavnih sodnikov, pet od osmih, je bila mnenja, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

»Ne sme se zgoditi, da bi bil kdor koli obsojen za abstraktno storjeno dejanje«

Jan Zobec je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da »bi se z vsebinsko odločitvijo okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij«. Prepričan je tudi, da bi okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper katerega koli posameznika.

»To sporočilo bi bilo naslednje: V naši državi (kot povsod v normalnem in civiliziranem svetu) se ne sme zgoditi, da bi bil kdor koli obsojen za abstraktno storjeno dejanje. Pri nas je človek lahko obsojen samo za svoje dejansko ravnanje. To je nekaj tako samoumevnega, da ni nobene potrebe, da bi se o tem vprašanju najprej izreklo vrhovno sodišče,« poroča Reporter. 

Zobec je izpostavil tudi dodaten razlog, da je namreč pritožnik vodja največje opozicijske stranke in da so razpisane predčasne parlamentarne volitve, njegov odhod v zapor pa bi po njegovem bistveno zaznamoval izid volitev. »V katero smer in v čigavo korist, je stvar špekulacij. Vendar je nesporno, da bo njegov odhod v zapor sredi predvolilne kampanje bistveno vplival na demokratičen proces v državi in na legitimnost volilnega rezultata – kakršen koli ta že bo.« Dodal je, da prav zato primer naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi. Zobec še dodaja, da bi s tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma o njegovi legitimnosti in možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene.

Nelogičen sklep?

Ernest Petrič je opozoril na »nepopravljive posledice«, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor. Odvzem svobode je poleg odvzema življenja po njegovem najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, zlasti če bi se kasneje izkazalo, da je šlo za nezakonit poseg. Petrič naj bi se zavzemal za resno in poglobljeno ustavno presojo. Prvostopenjsko in višje sodišče glede storitve kaznivega dejanja »sprejema obljube« ne vsebuje dovolj prepričljivih dokazov. Pravi, da »sprejem obljube« ne vsebuje dovolj prepričljivih dokazov. Da ni dokazano ne s pričami ne z dokumenti niti ne, kje, kdaj in na kak način je bila ta obljuba sprejeta in to kaznivo dejanje storjeno, da gre le za abstraktno opredelitev. 

Mitja Deisinger pa je opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem naj bi pisalo, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje.

Deli s prijatelji