OGORČENJE

Ločani jezni, naselje pod vodo, zavarovalnica čaka

Objavljeno 05. september 2014 19.09 | Posodobljeno 05. september 2014 19.09 | Piše: Špela Ankele

Več kot 40 let ob deževjih ni bilo težav, zdaj pa je voda začela vdirati v kleti. Domačini za poplavljanje krivijo nedavno urejanje kanalizacijskega omrežja.

Danijela Vrečič: »To naselje je staro okoli 40 let in nihče ne pomni, da bi imel zaradi neurij kakšne večje težave. Letos pa nas je zalilo že trikrat.« Foto: Špela Ankele

ŠKOFJA LOKA – Prebivalcem Hafnerjevega naselja se zdi, da jih je to poletje narava vzela na muho. V eni največjih sosesk stanovanjskih hiš nam povedo, da je med nedavno nevihto v neposredno bližino udarila strela in ob močnem poku uničila približno 70 modemov. A še mnogo več težav je stanovalcem Hafnerjevega in deloma tudi sosednjega Frankovega naselja v minulih tednih prinesla voda.

»To naselje je staro okoli 40 let in nihče ne pomni, da bi imel zaradi neurij kakšne večje težave. Letos pa nas je zalilo že trikrat. Prvič v petek, 13. junija, nazadnje konec avgusta,« opiše Danijela Vrečič. Ne samo ona, tudi večina njenih sosedov meni, da je krivca za ponavljajoče se vdore nevihtne vode iskati v nedavno obnovljenem kanalizacijskem sistemu, ki so ga z evropskimi sredstvi urejali minulo zimo. Na takšne domneve so se na škofjeloški občini že odzvali, češ da ni dokazov, ki bi obnovljeno kanalizacijsko omrežje neposredno povezovali z vdorom vode v kleti.

Lahko bi se nam zgodilo marsikaj ...

Kot pravi Danijela Vrečič, je to poletje v kleti hiš ob vsakem večjem neurju vdrlo do 30 centimetrov vode: »Sprašujem se, kakšna je izvedba novega kanalizacijskega sistema, saj to očitno ni sposobno požirati takih količin vode.« Vsakič ko je začela polzeti proti hišam, so stanovalci hiteli reševali tisto, kar so imeli spravljeno po kletnih prostorih, pojasni sogovornica: »Reševali smo, kar se je rešiti dalo. Pri nas smo na suho potegnili hladilno skrinjo, ki jo je bilo treba odnesti po stopnicah. Šele ko smo jo premaknili v zgornje prostore, nas je prešinilo, da so v kleti na elektriko priklopljeni aparati in da bi se nam lahko zgodilo marsikaj ...«

Kot rečeno so imeli več desetletij prebivalci te škofjeloške soseske ljubi mir pred vodo, zato so le redki svoje hiše zavarovali tudi pred poplavami. Med tistimi, previdnejšimi, je bil Rafael Stanonik: »Seveda imam zavarovano tudi pred poplavami. Prvič so cenilci ugotovili, da je nastalo za okoli tisoč evrov škode. Ko je voda prvič vdrla, sem dobil škodo povrnjeno.« In ko je čez tedne voda vdrla drugič in kmalu za tem še tretjič? »Dobili nismo ničesar.« Zakaj? »Ker pravijo, da zdaj tudi oni iščejo krivca za te poplave,« se grenko nasmehne Stanonik.

Zbrali so
 65 podpisov

Potem ko so bile kleti mnogih hiš v soseščini kar trikrat pokrite z več deset centimetrov debelo vodno preprogo, so prebivalci začeli zbirati podpise. »Želeli smo opozoriti na to, da so se stanovanjske razmere bistveno poslabšale, hkrati pa smo hoteli, naj najdejo krivca za poplavljanje. Pod peticijo se je podpisalo 65 lastnikov hiš, med njimi je 55 tistih, ki so imeli poplavljene kleti. Po naših neuradnih izračunih je to poletje voda v vsaki hiši povzročila za okoli 2000 evrov škode,« je povedal eden od tistih, ki so zasnovali peticijo. S podpisi so hoteli doseči sestanek z občinskimi uradniki, na katerem bi na površje splavali odgovori na vprašanje, zakaj jim je to poletje voda začela vdirati v kletne prostore, hkrati pa so želeli poiskati rešitev. »A naleteli smo na gluha ušesa in ignoranco, zato smo sklenili, da na problem še javno opozorimo, saj se le tako lahko kaj premakne na bolje,« strnejo prebivalci Hafnerjevega naselja, ki razočaranja ne skrivajo.

Na škofjeloški občini so nam pojasnili, da »kljub mnenju nekaterih oškodovancev ni mogoče trditi, da bi zgolj neka (konkretna) investicija lahko povzročila škodo na premoženju«. Dodali so, da je njihovo tisočletno mesto v zadnjih treh mesecih zajelo »nekaj izrazitih in zelo močnih neurij, zlasti izrazita so bila 13. junija, 21. julija in 27. julija 2014. Po svoji intenzivnosti (količini padavin v odvisnosti od časa in na omejeni lokaciji) so zagotovo presegala večletne povprečne padavine in povratno dobo.«

Pojasnili so še, da so nedavno res obnovili »tudi pretežni del odseka kanalizacije, ki se imenuje Zbirni kanal Trata. V ta sistem so skozi razbremenilni objekt speljani odseki mešanih kanalizacijskih vodov, ki potekajo tudi skozi Hafnerjevo naselje in po njem. V primarni Zbirni kanal Trata so bile vgrajene cevi z večjim premerom, kar zagotavljata boljši pretok in posledično boljši odvod odpadne vode. V sklopu tega projekta je bil postavljen tudi nov razbremenilni objekt, ki po svoji funkciji razbremenjuje kanalizacijski sistem dolvodno in ščiti čistilno napravo pred enormnimi količinami vode (trenutne količine), saj tak sistem višek (praviloma meteorne) vode odvaja po novodograjenem razbremenilnem kanalu neposredno v reko Soro.«

Na občini spremljajo stanje

In kako se nameravajo lotiti reševanja problema? Na občini pojasnjujejo, da novozgrajenega objekta Zbirni kanal Trata sicer še niso prevzeli, kljub temu »pa občina, kot lastnica javne infrastrukture in naročnica zgoraj omenjenega projekta, skrbno spremlja stanje in dogajanje, povezano z delovanjem celovitega kanalizacijskega sistema, in v sodelovanju z izvajalcem javne službe ter z izvajalcem gradnje in nadzora, že od prve informacije o odklonih pri odvajanju vode, želi pridobiti pravo informacijo o delovanju celotnega sistema. Postopki analize še potekajo. Analiza stanja bo zaključena s poročilom.«

Kdaj bo to poročilo ugledalo luč sveta, nam niso sporočili. So nam pa prebivalci Hafnerjevega naselja že sporočili, da jim do nadaljnjega vsaka nova nevihta prinaša vse večje nelagodje, saj ne vedo, koliko vode jim bo tokrat prineslo v hišo.

Deli s prijatelji