V PREMISLEK

Ljudska sanacija bank

Objavljeno 09. september 2013 11.42 | Posodobljeno 09. september 2013 11.42 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Gnila bančna jabolka bodo morali spet pojesti nič krivi državljani.

Matej Lahovnik.

Factor banka in Probanka gresta na zahtevo Banke Slovenije v proces likvidacije, ampak, ali je prav, da je vlada sprejela milijardno poroštvo za njuno sanacijo? Prav tako je vprašanje, ali ne bi morali del bremena sanacije nase prevzeti imetniki bančnih vlog nad 100.000 evrov. Ne vidim logike, da vsi državljani z milijardnim poroštvom garantirajo za obveznosti teh zasebnih bank, ki sta padli zaradi »tajkunskih« zgodb. Gnila bančna jabolka bodo morali po sklepu vlade spet pojesti nič krivi državljani. Banka Slovenije bi morala ukrepati v preteklosti, saj lastniki obeh zasebnih bank že večkrat niso hoteli ali pa zmogli sanirati teh dveh bank z dokapitalizacijo.

Največji, kar 40-odstotni lastnik Factor banke, je družba Autocommerce, ki jo je dolga leta vodil Herman Rigelnik. Pred nekaj tedni smo lahko zasledili podatek, da se je Autocommerce odločil izplačati kar 6,9 milijona evrov dividend iz bilančnega dobička svojemu največjemu lastniku družbi Prometej, ki ga lastniško obvladuje menedžment oziroma Rigelnik. Rigelniku pa je Autocommerce izplačal še 390.000 evrov nekakšne odpravnine. Ali ne bi bilo z vidika družbene odgovornosti bolj prav, da bi Autocommerce sredstva, ki jih je namenil za dividende podjetju svojih menedžerjev, raje namenil za sanacijo svoje banke? Drugič, ali bi si menedžment bilančni dobiček sploh lahko izplačal, če bi naložbo v banko pravočasno oslabil? Tretjič, in najbolj pomembno, ali je prav, da se banka rešuje tudi z denarjem davkoplačevalcev, ko pa je le nekaj tednov pred tem ključni lastnik banke svojim lastnikom izplačal izjemno visoke dividende, svojemu dolgoletnemu direktorju pa nadstandardno visoko odpravnino?

Finančni minister Čufer je pred dnevi na forumu na Bledu omenjal, da bo treba zarezati v javni sektor ter da se verjetno ne bo dalo izogniti znižanju pokojnin in socialnih transferjev. Po drugi strani pa je vlada namenila milijardno poroštvo za reševanje dveh zasebnih bank, ki sta v preteklosti financirali vrsto »tajkunskih« poslov, pri čemer nobeden v vladi ni problematiziral predhodne prakse lastnika ene izmed bank, ki je raje izplačal denar za dividende, kot pa ga namenil za reševanje svoje banke. Pravzaprav je skoraj neverjetno, kako stoično slovenski davkoplačevalci prenašajo pojasnila vlade, kje in kako morajo zategniti pas, hkrati pa ti isti davkoplačevalci prisilno sodelujejo v sanaciji zasebnih bank. Ampak to je pač Slovenija, tranzicijska Slovenija. Dežela bogatih lastnikov propadlih bank.

Deli s prijatelji