PARADA

»Ljudje mi dajejo največkrat vedeti z neverbalno komunikacijo, da sem drugačen od njih«

Objavljeno 15. junij 2013 15.16 | Posodobljeno 15. junij 2013 18.48 | Piše: S. J., D. P.

»Nobenih izgovorov ne sme več biti, da država tako simbolno, še posebej pa vsebinsko neupravičeno različno obravnava zakonsko zvezo in registrirano istospolno partnersko skupnost,« meni ministrica Anja Kopač Mrak.

LJUBLJANA –  Letošnja parada ponosa, ki pomeni zaključek prireditve Ljubljana pride 2013, poteka pod geslom Svoboda in solidarnost sta istospolni par.

Janković bi prvo istospolno poroko

Zoran Janković, župan Ljubljane, je na Kongresnem trgu, kjer so se udeleženci zbrali po povorki po ljubljanskih ulicah, dejal, »da si želi, da bi kot župan opravil prvo istospolno poroko«. So pa v času njegovega govora letele smeti, nekateri pa so glasno skandirali proti njemu. Šlo je za t. i. antifašistično fronto, ki je vzklikala tudi: »Gotofi ste, gotofi ste!« Kot poroča MMC, je skupina zamaskiranih deklet župana obmetavala s papirnatimi tamponi in vložki, obarvanimi z rdečo barvo. Janković se je na to odzval z besedami, češ da ima vsak pravico do svojega mnenja.

»Opa! Protest proti županu Zoranu Jankoviću med njegovim govorom,« je bil nad protestom presenečen tudi Mitja Blažič, sicer znani gejevski aktivist. 

Letošnje parade se niso udeležili samo geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci, ampak tudi brezposelni mladi, neplačani delavci, matere samohranilke, izbrisani in preostali diskriminirani posamezniki.

Kopač Mrakova napoveduje spremembe

Zbrane je nagovorila tudi ministrica Anja Kopač Mrak, med drugim pa so se parade udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter Pavle Gantar. Pahor udeležencev ni nagovoril, medijem pa danes tudi ni dajal izjav. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova je v nagovoru spomnila, da boj za izenačitev pravic različno spolno usmerjenih v Sloveniji traja vse od sredine 80 let. Po njenih besedah se moramo zavedati, da je naša demokracija »toliko močna, kolikor so trdne človekove pravice najmanj priljubljenih, najmanj sprejetih družbenih skupin«.

»Nobenih izgovorov ne sme več biti, da država tako simbolno, še posebej pa vsebinsko neupravičeno različno obravnava zakonsko zvezo in registrirano istospolno partnersko skupnost,« je dejala ministrica in napovedala, da bodo še letos ponovno začeli sistemsko urejati položaj istospolnih skupnosti, s posebnim poudarkom na pravicah otrok, ki v teh skupnostih živijo. »Nadaljevali bomo tam, kjer smo z družinskim zakonikom končali. Verjamem, da boj za družinski zakonik ni bil zaman in da bomo končno dosegli cilj,« je dejala.

Gej Martin

»Parade sem se udeležil, ker želim s tem pokazati – in ker se tega zavedam –, da smo še vedno neenakopravni. Ljudje mi dajejo največkrat vedeti z neverbalno komunikacijo, da sem drugačen od njih. Že več let se v boju za enakopravnost ohranja status quo. Ko je bil družinski zakonik zavrnjen, sem bil razočaran, a ne presenečen,« je povedal za spletne Slovenske novice Martin.

Na Metelkovi se je zbralo okoli 100 ljudi, precej več pa jih je bilo na Kongresnem trgu.

Za kaj se boriti?

»Geji in lezbijke niso edina skupina, ki je marginalizirana. Z geslom svoboda in solidarnost sta istospolni par hočemo povedati, da svobode brez solidarnosti ni. Zahtevamo zakonsko popolno izenačitev pravic gejev, lezbijk in njihovih otrok. Zahtevamo, da v tej državi začne sistem temeljiti na človekovem dostojanstvu,« je dodala Barbara Rajgelj, pravnica in solastnica lokala Open, ki se je pred kratkim zaprl.

image
Utrinek s povorke (foto: Uroš Hočevar, Delo).

Povorka po Ljubljani

Parado ponosa so sicer začeli na Metelkovi mesto, nato pa je več sto udeležencev v spremstvu glasbe in opremljenih z zastavami, piščalkami ter transparenti krenilo na povorko po Masarykovi in Slovenski cesti do Kongresnega trga. S stolpa na Ljubljanskem gradu so razvili mavrično zastavo. Z letošnjim geslom parade ponosa, ki izraža zahteve po enakosti vseh, tudi istospolno usmerjenih in vseh drugih marginalnih skupin, želijo organizatorji poudariti, da sta prizadevanje za emancipacijo posameznih družbenih manjšin in prizadevanje za večjo ekonomsko enakost neločljivo povezana.               

Ste bili tudi vi na paradi? Ste opazili kaj zanimivega? Sporočite nam to prek temu namenjene aplikacije spodaj.

Deli s prijatelji