Ljudem nove davke, menedžerjem pa višje plače

LJUBLJANA – Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki je leta 2010 omejil plače direktorjev v državnih podjetjih, je bil v gospodarstvu že od začetka deležen predvsem kritik. Obeta pa se novela zakona, s čimer pa se sindikati in Desus ne strinjajo. Toda predlog zakona je že v državnem zboru (DZ), o tem vprašanju pa se bodo v koaliciji še pogovarjali, poroča Delo.

Lahovnikov zakon je osnovne plače vodilnih menedžerjev v podjetjih v večinski državni lasti leta 2010 omejil na tri- do petkratnik povprečne plače podjetja ali skupine, variabilni del prejemkov pa na največ 15 do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač. Medtem novela zakona o holdingu predvideva, da bi Lahovnikov zakon za državne družbe veljal le še do sprejetja politike prejemkov od organov vodenja, o čemer bo odločala skupščina družbe.

Sindikati na nogah, menedžerji za sprostitev

Sindikati so zdaj na nogah. »Ne sprejmite te nepravične odločbe, ki je nevarna za gospodarstvo in zaposlene,« je vladi rekel Dušan Semolič, prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, z njim pa se strinja tudi Karl Erjavec. Menedžerji in nadzorniki pa so za sprostitev plač in so od vsega začetka nasprotovali administrativnemu omejevanju direktorskih plač. Direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa opozarja, da Lahovnikov zakon prinaša vrsto težav, kot so menda uravnilovka, popolna nepovezanost plače z uspešnostjo podjetja, diskriminacija med menedžerji javnih in zasebnih družb.

Lahovnik ogorčen

Ekonomist in nekdanji poslanec Matej Lahovnik je nad razvojem dogodkov ogorčen. »Vlada daje zelo čuden signal, da v času, ko dviguje davke in ljudem zateguje pas, sprošča menedžerske plače v državnih podjetjih.« Kot še poroča Delo, so nekatere izmed menedžerskih plač pred uveljavitvijo omenjenega zakona dosegale astronomske zneske, celo 20 do 30 tisoč evrov. Sicer pa poglejmo nekatere največje plače v državnih podjetjih:

*vsi prejemki za leto 2012

**polovica je variabilnega dela