LJUBLJANA – Minule dni so reke in potoki letos že tretjič podivjali in povzročili milijonsko škodo, ki je država ljudem ne bo nikoli povrnila, čeprav je zaradi neurejenih brežin in vodotokov kriva za to. A bolj kot nasip ali poplavljena klet strokovnjake skrbijo posledice vse pogostejših poplav, ki jih ob slikah podivjanih rek radi spregledamo. Poleg okužene vode pridejo na površje tudi podgane. Po besedah biologa prof. Borisa Kryštufka so podgane po naravi oportunisti in med bolj inteligentnimi bitji na planetu in so zato, podobno kot vrane, nepogrešljivi prebivalci urbanih okolij, ki nimajo naravnih sovražnikov. Mimogrede, mačka zdravi odrasli podgani ni kos!
V Ljubljani jih je več kot pol milijona
So potencialni prenašalci bolezni, saj živijo v kanalizaciji in v bližini smetišč, se pravi v gojiščih bakterij in virusov.
Po besedah Igorja Horvata, vodje ljubljanske Enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (Enota za DDD), v Ljubljani živi več kot pol milijona podgan. »Po analizah, izračunih in ocenah naj bi v urbanih središčih na vsakega prebivalca prišli dve podgani.«
V zadnjih tednih s(m)o prebivalci prestolnice opazili nekaj več podgan, ki so stekle čez cesto ali pa so se potikale okoli kanalizacijskih jaškov, otokov z bioodpadki in okoli zapuščenih objektov. Horvat odgovarja, da je glede na opažanja prebivalcev sila težko ocenjevati, ali so se v resnici namnožile ali gre za naključna videnja. »Porast populacije lahko približno ocenimo na podlagi telefonskih klicev občanov, ki nas opozarjajo na problematiko z glodavci.«
Podgane sicer kanalizacijsko omrežje koristijo za poti, da se selijo na mesta, kjer je več hrane, in se tam naselijo. Število glodavcev v zadnjih letih ne niha. »Izjema je bilo leto 2012, ko smo beležili porast miši v okolici Ljubljane,« pojasnjuje Horvat.
V Sloveniji je bolezen znana od leta 1952, ko je bil odkrit prvi bolnik, sezonski gozdni delavec na območju Pohorja. Pri nas sta poznani dve naravni žarišči – Dolenjska in Prekmurje. Obe območji sta izrazito ruralni s številnimi vinogradi in poljedelskimi površinami. Leta 2012 je bila prijava o 104 primerih hemoragične mrzlice z renalnim sindromom ali tako imenovani mišji mrzlici. Zbolelo je 76 moških in 28 žensk. Vse primere je laboratorijsko potrdil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Največ bolnikov je starih od 20 do 59 let. Vsi so bili zdravljeni v bolnišnici, umrl ni nihče. |
Udarijo spomladi in jeseni
Kot nam je nadalje povedal Horvat, imajo največ težav spomladi, ko mine zima in je zunaj več hrane, pa tudi jeseni, ko ni dovolj hrane in podgane pridejo na plan, ter se lahko zadržujejo ob neurejenih zbirališčih odpadkov, v bližini gostinskih lokalov ali v gosto naseljenih območjih.
Zdravnik, higienik dr. Marko Vudrag z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedal, da so podgane jeseni okoli smetišč in drugod običajen pojav: »Živali se, tako kot na neki način tudi mi, pripravljajo na zimo. Pogostejše pojavljanje podgan, ki iščejo hrano, je intenzivna priprava na zimo.«
Dr. Vudrag sicer meni, da bi se nevarnost prenosa nevarnih bolezni lahko povečala, če stvari ne bi imeli pod nadzorom. »Podgane so del urbanega okolja, del mest, mestec, kmetij in blokovskih naselij, naših domovanj in s tem je treba vselej računati. Nevarnost prenosa nevarnih bolezni na človeka je glede na našo komunalno infrastrukturo majhna, a kljub temu je potrebna previdnost, saj gre za zelo nevarne bolezni,« poudarja dr. Vudrag.
Mišja mrzlica kot ebola
Dokler so ti glodavci v kanalizaciji in nevidni očem, so relativno nenevarni, a pred dnevi smo dobili informacijo, da so se tudi v Zagrebu razmnožili in jih vse pogosteje videvajo, iz neuradnih virov smo izvedeli, da je posredi oz. v ozadju tudi boj za koncesije za deratizacijo, kar je seveda dober posel.
Razloga za paniko za zdaj ni, toda dr. Vudrag poudarja, da podgane in miši prenašajo izjemno nevarne bolezni: kugo, salmonele, tularemijo, mišjo mrzlico in leptospirozo.
»V Sloveniji kuge že davno ni, z njo imajo težave v Aziji, Libiji in podsaharski Afriki. Toda mi imamo v Sloveniji vsako leto kar nekaj primerov mišje mrzlice. Gre za zelo nevarno bolezen, zoonozo, z virusom se okužimo ob vdihanju prahu, v katerem so posušeni izločki glodavcev, še zlasti miši, podgan in voluharjev. Žarišče virusa so denimo občasno obiskane gozdarske koče in brunarice ali zapuščene hiše, kjer se zadržuje golazen,« pojasni dr. Vudrag.
Strup nastavljajo dvakrat na leto
Deratizacijo podgan in drugih glodavcev v Sloveniji izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), na območju Ljubljane Enota za DDD Ljubljana, ki dvakrat na leto, spomladi in jeseni, po pogodbi s podjetjem VO-KA obdela kanalizacijsko omrežje.
»Hkrati izvajamo preventivno deratizacijo po posameznih stanovanjskih objektih, običajno dvakrat na leto oz. glede na naročilo upraviteljev stanovanjskih objektov. Na podlagi sistema HACCP se deratizacije izvajajo tudi v objektih, ki so povezani s hrano (gostilne, šole, vrtci, trgovine...),« je povedal Horvat.
Kaj več bi lahko vsak dan storili za zatiranje podgan? »Eden od problemov je denimo hrana, ki jo zavržemo v straniščne školjke. S tem dobesedno krmimo podgane. Drugo je zanemarjanje zapuščenih objektov,« meni Horvat. Sicer pa so podgane ponekod preprosto vselej bile, so in bodo, denimo ob Ljubljanici ...
