LJUBLJANA – Ljubljana je s celodnevnim dogajanjem slovesno odprla leto, ko se ponaša z nazivom zelene prestolnica Evrope. Vrhunec je bila večerna prireditev v Centru Stožice pred številnimi uglednimi evropskimi in domačimi gosti. »Nekoč bela, danes zelena,« je izpostavil premier Miro Cerar.
Med gosti v Stožicah so bili med drugim dva evropska komisarja, predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta ter številni ministri.
»Do nedavnega smo našo prestolnico z veseljem imenovali bela Ljubljana. Danes, ko so mnoga mesta vedno bolj onesnažena, pa je Ljubljana še bolj čista in zelena, zato jo danes ponosno naslavljamo kot zeleno prestolnico Evrope,« je poudaril Cerar, eden od štirih slovesnih govornikov.
Premier je spomnil na naravna bogastva ne le Ljubljane, ampak vse Slovenije. Ta nudijo visoko kakovost bivanja, obenem pa ponujajo številne ekonomske priložnosti. »Izboljšave, ki so bile v preteklih letih uvedene v Ljubljani, kažejo, da okoljski ukrepi niso zgolj stroški in omejitve, ampak dejavnik, ki znatno prispeva h kakovosti življenja,« je prepričan premier.
Evropska komisarka za mobilnost in promet Violeta Bulc je medtem spomnila, da Ljubljana že vrsto let prevzema vodilno vlogo pri številnih inovativnih projektih, tudi na področju mobilnosti. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja je pomembno, da je zeleno mesto tudi pametno mesto, odprto za razcvet inovacij.
Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je medtem v svojem nagovoru dejal, da so vsi Evropejci ponosni na svoje mesto, le redki pa se lahko ponašajo, da živijo v zeleni prestolnici. Dodal je, da bodoče generacije pričakujejo in imajo tudi pravico do zdravega okolja, mi pa jim to dolgujemo.
Ljubljanski župan Janković je povedal, da je zanj danes dan hvaležnosti – prebivalcem, širši mestni družini in ožji ekipi Zelene prestolnice Evrope 2016 – in dan ponosa. »Dobili smo najvišjo mogočo nagrado med mesti,« je menil in znova spomnil, da je v nogometnem žargonu Ljubljana letos prvakinja Evrope.
»Našim vnukom bomo lahko rekli, da, dobili boste mesto, na katero boste tudi vi ponosni in ga boste lahko razvijali,« je prepričan. Sam pa je ponosen, da je Ljubljana zelena, čista, varna in ljubezniva. »Ali preprosto rečeno – zame najlepše mesto na svetu,« je zaključil.
Med prireditvijo, ki jo je v živo prenašala nacionalna televizija, so se udeleženci sprehodili skozi različne okoljske projekte Ljubljane. Po zaključku slovesnosti pa so v Stožicah lahko uživali še v kulinaričnem projektu Odprta kuhna, tokrat s poudarkom na jedeh, pripravljenih iz lokalnih in ekoloških sestavin.
Že dopoldne so prevzem naslova obeležili z dogodki na Ljubljanskem gradu. Pripravili so pogovor o odgovornosti in solidarnosti do prihodnjih generacij, kjer so govorniki izpostavili, da mora k boljšemu življenju in ohranjanju okolja prispevati vsak po svoji moči.
»Pomembno je, da otrokom zapustimo tak svet, kakršnega smo dobili, se je pa naša generacija pri tem nekoliko osramotila,« je o odgovornosti do prihodnjih generacij dejal srbski glasbenik Đorđe Balašević. Kot je pojasnil, se je narava spremenila, pri tem pa je veliko napak naredil človek.
Svetovni popotnik in humanitarni aktivist Tomo Križnar pa je izpostavil, da življenje, kakršnega živimo danes, ni več normalno. »Plen je postal glavna vrednota, in če se bo to nadaljevalo, smo na poti v propad,« je dodal.
Psiholog Aleksander Zadel se je strinjal, da so meje ušle z vajeti, zato zdaj živimo v strašljivem potrošniškem svetu. »Glavna maksima je, da se moramo imeti dobro tukaj in zdaj, cena pa ni važna,« je povedal.
Večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi je dodal, da morajo biti starejše generacije predvsem vzor otrokom, pri čemer je treba spoštovati tradicijo. »Mi smo v situaciji, ko bomo lahko otrokom zapustili lepši svet, ker je to edin način, da ekonomsko preživimo,« pa je dejal direktor podjetja Riko Janez Škrabec.
Sledila je razprava županov o mestih prihodnosti. Izkušnje so izmenjali župani Beograda, Budimpešte, Istanbula, Sofije in Ljubljane, prisotna sta bila tudi župana Tirane in Talina, ki so se strinjali, da politične odločitve na okoljskem področju niso pomembne, dokler ne odmevajo v življenju ljudi.
»Umakniti se moramo od politike in približati ljudem,« je poudaril istanbulski župan Kadir Topbas. A hkrati morajo delovati kot direktorji. Ljudje imajo namreč svoje potrebe, pričakovanja, »včasih bodo protestirali«. A župani morajo videti dlje od meščanov in videti, kaj bo nujno v prihodnje, je menil.
Župan Beograda Siniša Mali je pozval k »človeškim in uravnoteženim« odločitvam. Župan Budimpešte Istvan Tarlos pa je poudaril, da bi tudi v madžarski prestolnici središče mesta radi zaprli za promet. »A za to moramo vzpostaviti primerne pogoje, pravilno organizirati javni promet, zgraditi parkirišča na obrobju mesta,« je našteval.
Gostitelj Janković mu je pritrdil. »Za spremembe je treba pripraviti zelo dobre načrte, predvsem pa imeti pogum,« je izpostavil.
