KOMARJEVA NEDELJA
Ljubljana je klobuk, Šiška pa pušeljc
V Turističnem društvu Šiška so pred cerkvijo sv. Jerneja v Spodnji Šiški tudi letos pripravili tradicionalno prireditev.
Odpri galerijo
Jožica Verček vabi v zidanico. FOTO: Primož Hieng
Jernejeva nedelja, ki so jo v ljubljanski Šiški preimenovali v komarjevo, je bila za nekdanjo vas, Ljubljano in okolico včasih velik praznik. V Šiško so bile usmerjene procesije Ljubljančanov in drugih, ki so se hoteli udeležiti tega ljudskega in cerkvenega praznika.
Zdaj je to tista znana žegnanjska nedelja, kakršne so prirejali nekoč – s stojnicami in lectovimi srci, jedačo in pijačo ter ljudskimi godci, ki so igrali za ples in za kakšno novo ljubezensko simpatijo. Po slovenskih krajih jih oživljajo in prirejajo v čast cerkvenega zavetnika, vedno pa seveda v nedeljo po njegovem godu.
Komarjeva nedelja je tradicionalna prireditev, ki poteka enkrat na leto pred cerkvijo sv. Jerneja v Šiški. Domačini bi nas seveda popravili, cerkev je namreč v Spodnji Šiški, če smo nekoliko natančnejši. Cerkev sv. Jerneja, ki ji pravijo kar Stara cerkev, je podružnična cerkev župnije Ljubljana - Šiška.
Skrita je med nekoč razvpito stanovanjsko sosesko in pred drugo svetovno vojno zgrajene hiše ob Celovški cesti. Prvič je omenjena v listinah iz 14. stoletja. Zgodovinsko je znana po tem, da so 30. oktobra 1370 pred njo Habsburžani z Beneško republiko podpisali sporazum o vrnitvi Trsta Benetkam v zameno za 75.000 zlatnikov.
Ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče protestantskih obredov, tako da jo je ljubljanski škof Tomaž Hren 17. aprila 1618 ponovno posvetil. Sedemnajstega aprila 1825 je bila cerkev močno poškodovana v požaru, nato so jo večkrat obnavljali. Z graditvijo nove cerkve sv. Frančiška ob današnji Verovškovi ulici v 20. letih prejšnjega stoletja je Jernejeva cerkev izgubila svoj pomen, saj je postala premajhna.
Leta 2009 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del; slednji je namreč pred drugo svetovno vojno izdelal načrt za popolno preureditev cerkve, to je ureditev pročelja in gradnjo novega odprtega hodnika, ob njej pa so uredili še stopnišče in zasadili drevje.
Zdaj torej ob njej po godu sv. Jerneja prirejajo Komarjevo nedeljo. Ime prireditve izhaja iz ljudskega poimenovanja koledarske nedelje, ki neposredno sledi godu sv. Jerneja; ta sicer praznuje 24. avgusta. Ob letošnjem praznovanju Komarjeve ali Jernejeve nedelje so se verniki zbrali pri maši v mali kamniti cerkvi, pred njo pa so se zbrali prodajalci izdelkov domače obrti, domačih prehrambnih izdelkov, rokodelci so prikazali različne ročne spretnosti, vse skupaj pa so spremljali nastopi glasbenikov in plesalcev.
To večstoletno tradicijo so v Turističnem društvu Šiška začeli oživljati šele po osamosvojitvi. Žegnanjsko nedeljo so prirejali tudi med drugo svetovno vojno, zadnjič pa leta 1946, ko so nastopili drugačni časi. Leta 1950 so oblasti Komarjevo nedeljo prepovedale.
V Sloveniji je bil Jernej v preteklosti zelo priljubljen svetnik, zato se po njem imenuje precej slovenskih krajev, denimo Jernej, Sveti Jernej, Šentjernej in drugi. Na dan sv. Jerneja naj bi se v solinah končala žetev soli, čeprav jo pobirajo še do prvih septembrskih dni. Znani so vremenski pregovori, ki omenjajo sv. Jerneja, na primer: Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Ali pa: Strd za potice popijejo Jerneja meglice.
Žegnanjske nedelje so bile včasih znane po številnih stojnicah, na katerih so prodajali kramarsko blago, tudi znana lectova srca. Tudi tokrat so jih postavili okrog cerkve sv. Jerneja. V goste so letos povabili članice in člane Turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce, ki ima sedež v Cegelnici pri Novem mestu.
Njihovo srce je široko odprto, svojo odprtost pa znajo oplemenititi s prijaznostjo in naklonjenostjo. Gospodinje so napekle sladke dobrote in kruh, vendar tega niso prodajale, za kos potice ali kruha so zbirale le prostovoljne prispevke. Če je ženski del občinstva bolj posegal po sladkih dobrotah, pa je moški pozornost namenjal cvičku, ki je doma v krajih, od koder prihajajo člani in članice Trškogorskega srca.
Več o tem nam je povedala Jožica Verček, ki se lahko pohvali z lepo urejeno zidanico. Je blizu Marijine cerkve, tam okoli pa spomladi cvetijo lipe. »Naša zidanica je na zunaj majhna in skromna, a prav prijetna in bogata. Grajena je bila z veliko truda in ljubezni, ko so se domači ob dobri hrani in pridelanem vinu s prijatelji veselili. To je tudi del zgodbe o botri Jožefini, ki vas v zidanico vabi k pušelšanku, kjer si boste lahko potešili žejo, okusili bogate zidaniške dobrote, med trtami pa sprostili dušo. Predvsem pa je pomembno, da se boste v dolino vrnili z lepimi spomini. Tukaj je narava čudovita, na tej vinski gorici cvička so doma prijazni ljudje.«
Poleg odličnih sladkih dobrot s Trške gore smo lahko občudovali lončarske izdelke Andreje Bojc iz Dolenje vasi blizu Ribnice, ki je s seboj pripeljala hčer Jasmino, saj ta uspešno nadaljuje družinsko lončarsko tradicijo. Čas jima je hitro minil, saj je gospa Andreja ob prodaji lončarskih izdelkov pokazala, kako iz gline nastane petelinček, Jasmina pa je barvala cvetlične okraske na glinenih latvicah.
Obiskovalci so uživali ob zvokih citrarke Tanje Zajc Zupan, ki je imenitno spremljala pevko Tejo Saksida, na diatonično harmoniko je igral 13-letni Marko Malenšek, nastopili so še člani folklorne skupine Tine Rožanc in učenci Glasbene šole Bučar. Spremljali smo lahko plesni nastop, v katerem sta se predstavila Nates in Manu, za zabavo in ples pa je igrala skupina Briljant. Pripravili so še tombolo s torto v vrednosti 100 evrov kot glavno nagrado, poleg tega pa so se spomnili še 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, ki je bil sicer rojen v Zgornji Šiški.
Saj je vseeno, Spodnja ali Zgornja, Šiška je Šiška. Šiškarji imajo svojo tradicijo in radi imajo svoj kraj, zato pravijo: »Ljubljana je klobuk, Šiška pa pušeljc na klobuku!« Zdaj so ponosni tudi na novo kulinarično pot, ki se začne pri Pivovarni Union in gre mimo vegetarijanske restavracije Radha Govinda in Cvetličarne Klivija do Stare cerkve.
Plesali so člani FS Tine Rožanc. FOTO: Primož Hieng
Cerkev je preuredil Plečnik
Komarjeva nedelja je tradicionalna prireditev, ki poteka enkrat na leto pred cerkvijo sv. Jerneja v Šiški. Domačini bi nas seveda popravili, cerkev je namreč v Spodnji Šiški, če smo nekoliko natančnejši. Cerkev sv. Jerneja, ki ji pravijo kar Stara cerkev, je podružnična cerkev župnije Ljubljana - Šiška.
Skrita je med nekoč razvpito stanovanjsko sosesko in pred drugo svetovno vojno zgrajene hiše ob Celovški cesti. Prvič je omenjena v listinah iz 14. stoletja. Zgodovinsko je znana po tem, da so 30. oktobra 1370 pred njo Habsburžani z Beneško republiko podpisali sporazum o vrnitvi Trsta Benetkam v zameno za 75.000 zlatnikov.
Andreja Bojc (levo) je delala petelinčke, Jasmina je barvala latvice. FOTO: Primož Hieng
Leta 2009 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del; slednji je namreč pred drugo svetovno vojno izdelal načrt za popolno preureditev cerkve, to je ureditev pročelja in gradnjo novega odprtega hodnika, ob njej pa so uredili še stopnišče in zasadili drevje.
Prepoved po vojni
Zdaj torej ob njej po godu sv. Jerneja prirejajo Komarjevo nedeljo. Ime prireditve izhaja iz ljudskega poimenovanja koledarske nedelje, ki neposredno sledi godu sv. Jerneja; ta sicer praznuje 24. avgusta. Ob letošnjem praznovanju Komarjeve ali Jernejeve nedelje so se verniki zbrali pri maši v mali kamniti cerkvi, pred njo pa so se zbrali prodajalci izdelkov domače obrti, domačih prehrambnih izdelkov, rokodelci so prikazali različne ročne spretnosti, vse skupaj pa so spremljali nastopi glasbenikov in plesalcev.
To večstoletno tradicijo so v Turističnem društvu Šiška začeli oživljati šele po osamosvojitvi. Žegnanjsko nedeljo so prirejali tudi med drugo svetovno vojno, zadnjič pa leta 1946, ko so nastopili drugačni časi. Leta 1950 so oblasti Komarjevo nedeljo prepovedale.
Komarjevo nedeljo so pripravili ob cerkvi sv. Jerneja. FOTO: Primož Hieng
V gosteh Trškogorsko srce
Žegnanjske nedelje so bile včasih znane po številnih stojnicah, na katerih so prodajali kramarsko blago, tudi znana lectova srca. Tudi tokrat so jih postavili okrog cerkve sv. Jerneja. V goste so letos povabili članice in člane Turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce, ki ima sedež v Cegelnici pri Novem mestu.
Njihovo srce je široko odprto, svojo odprtost pa znajo oplemenititi s prijaznostjo in naklonjenostjo. Gospodinje so napekle sladke dobrote in kruh, vendar tega niso prodajale, za kos potice ali kruha so zbirale le prostovoljne prispevke. Če je ženski del občinstva bolj posegal po sladkih dobrotah, pa je moški pozornost namenjal cvičku, ki je doma v krajih, od koder prihajajo člani in članice Trškogorskega srca.
Jernej ali Bartolomej
Bil je eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. Rodil se je približno ob začetku našega štetja, verjetno v Kani Galilejski, umrl pa verjetno v Armeniji. Apostol Jernej je v Svetem pismu le malokrat omenjen: na seznamu 12 apostolov je naveden kot Filipov prijatelj in kot eden od tistih, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju. Po izročilu je odšel oznanjat krščanstvo najprej v Indijo, pozneje pa še v Armenijo, kjer sta skupaj z Judo Tadejem ustanovila Armensko apostolsko cerkev. V Armeniji ga je doletela mučeniška smrt: še živemu so odrli kožo s telesa in ga potem križali z glavo navzdol. To je razlog, da ga imajo za svojega zavetnika usnjarji. Tudi upodobitve sv. Jerneja po navadi prikazujejo, da drži v eni roki velik nož, v drugi pa svojo kožo.
Bil je eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. Rodil se je približno ob začetku našega štetja, verjetno v Kani Galilejski, umrl pa verjetno v Armeniji. Apostol Jernej je v Svetem pismu le malokrat omenjen: na seznamu 12 apostolov je naveden kot Filipov prijatelj in kot eden od tistih, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju. Po izročilu je odšel oznanjat krščanstvo najprej v Indijo, pozneje pa še v Armenijo, kjer sta skupaj z Judo Tadejem ustanovila Armensko apostolsko cerkev. V Armeniji ga je doletela mučeniška smrt: še živemu so odrli kožo s telesa in ga potem križali z glavo navzdol. To je razlog, da ga imajo za svojega zavetnika usnjarji. Tudi upodobitve sv. Jerneja po navadi prikazujejo, da drži v eni roki velik nož, v drugi pa svojo kožo.
Več o tem nam je povedala Jožica Verček, ki se lahko pohvali z lepo urejeno zidanico. Je blizu Marijine cerkve, tam okoli pa spomladi cvetijo lipe. »Naša zidanica je na zunaj majhna in skromna, a prav prijetna in bogata. Grajena je bila z veliko truda in ljubezni, ko so se domači ob dobri hrani in pridelanem vinu s prijatelji veselili. To je tudi del zgodbe o botri Jožefini, ki vas v zidanico vabi k pušelšanku, kjer si boste lahko potešili žejo, okusili bogate zidaniške dobrote, med trtami pa sprostili dušo. Predvsem pa je pomembno, da se boste v dolino vrnili z lepimi spomini. Tukaj je narava čudovita, na tej vinski gorici cvička so doma prijazni ljudje.«
Kulinarična pot
Poleg odličnih sladkih dobrot s Trške gore smo lahko občudovali lončarske izdelke Andreje Bojc iz Dolenje vasi blizu Ribnice, ki je s seboj pripeljala hčer Jasmino, saj ta uspešno nadaljuje družinsko lončarsko tradicijo. Čas jima je hitro minil, saj je gospa Andreja ob prodaji lončarskih izdelkov pokazala, kako iz gline nastane petelinček, Jasmina pa je barvala cvetlične okraske na glinenih latvicah.
Obiskovalci so uživali ob zvokih citrarke Tanje Zajc Zupan, ki je imenitno spremljala pevko Tejo Saksida, na diatonično harmoniko je igral 13-letni Marko Malenšek, nastopili so še člani folklorne skupine Tine Rožanc in učenci Glasbene šole Bučar. Spremljali smo lahko plesni nastop, v katerem sta se predstavila Nates in Manu, za zabavo in ples pa je igrala skupina Briljant. Pripravili so še tombolo s torto v vrednosti 100 evrov kot glavno nagrado, poleg tega pa so se spomnili še 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, ki je bil sicer rojen v Zgornji Šiški.
Zakaj komarjeva nedelja
Starejši domačini pravijo, da ime verjetno izhaja iz tega, da so imeli v Dravljah muhe, ker je bilo veliko kmetij, v Šiški pa komarje, po vsej verjetnosti zaradi močnih izvirov izpod Šišenskega hriba. Drugi ime Jernejeve nedelje pripisujejo gojišču komarjev v dveh bajerjih, ki sta bila včasih tam, kjer je zdaj soseska Stara cerkev.
Starejši domačini pravijo, da ime verjetno izhaja iz tega, da so imeli v Dravljah muhe, ker je bilo veliko kmetij, v Šiški pa komarje, po vsej verjetnosti zaradi močnih izvirov izpod Šišenskega hriba. Drugi ime Jernejeve nedelje pripisujejo gojišču komarjev v dveh bajerjih, ki sta bila včasih tam, kjer je zdaj soseska Stara cerkev.
Saj je vseeno, Spodnja ali Zgornja, Šiška je Šiška. Šiškarji imajo svojo tradicijo in radi imajo svoj kraj, zato pravijo: »Ljubljana je klobuk, Šiška pa pušeljc na klobuku!« Zdaj so ponosni tudi na novo kulinarično pot, ki se začne pri Pivovarni Union in gre mimo vegetarijanske restavracije Radha Govinda in Cvetličarne Klivija do Stare cerkve.
