Pobratenje mest oziroma občin sega v obdobje dobro desetletje po drugi svetovni vojni, ko so se že polegli spomini na spopade, s povezovanji pa so želeli spodbujati strpnost, dialog in medsebojno spoštovanje. Prebivalci iz različnih mest so tako izmenjavali izkušnje, si nemalokrat tudi pomagali, sicer pa se je temu reklo, da »krepijo sodelovanje na področjih kulture, turizma, gospodarstva in športa...« Zanimalo nas je, ali danes tovrstno sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi ali sestrskimi občinami še živi in kako.
Skupnost občin Slovenije, ki ji predseduje župan Slovenske Bistrice dr. Ivan Žagar, ima seznam vseh, ki gojijo kakršne koli prijateljske ali pobratimske vezi. Zanj skrbi Saša Kek, ki opaža, da imajo nekatere občine le še protokolarne povezave, sicer pa prevladujejo predvsem bolj ali manj trdne gospodarske, izobraževalne in kulturno-športne vezi. Opozorila je še na sodelovanje s hrvaško asociacijo mest v sklopu projekta Locpart ter na evropski program Evropa za državljane, ki spodbuja nova prijateljstva med kraji in občinami.
Izkušnje z nuklearko
Na podlagi omenjenega seznama smo se želeli v nekaterih občinah (Bovec, Brezovica, Piran, Postojna, Žalec, Škofja Loka, Krško, Kranj, Novo mesto in Ljubljana) pozanimati, kako sodelovanje poteka danes. V Bovcu zato, ker smo v bosanskem Prijedoru, ki je danes v Republiki srbski, opazili, da vzorno sodelujejo, vendar se nam kljub večkratnim prošnjam niso oglasili. Brezovica sodeluje s Slovenci v občinah Dolina pri Trstu, Kastav pri Reki, Lurenfeld, St. Paul in Žihpolje na avstrijskem Koroškem ter z občinami enakega ali podobnega imena iz Češke, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Rusije in Ukrajine. Na piranski občini so nam zatrdili, da župan Peter Bossman daje velik poudarek prijateljskim stikom z občinami v tujini. Dlje od te informacije nismo prišli. Postojna? Niso se oglasili. V Žalcu naj bi občina z veseljem sodelovala pri pripravi prispevka, a kaj, ko jih po telefonu potem nismo mogli več priklicati...
V Krškem nam je Lidija Petrišič Colarič naštela, da so najdlje pobrateni z občino Bajina Bašta v Srbiji, nato Breznički Hum na Hrvaškem ter nekaj let manj z nemško občino Obrigheim in romunsko Cernavoda. S slednjima so začeli sodelovati zaradi gradnje in obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Listino prijateljstva in sodelovanja z občino Obrigheim so podpisali leta 1982. Tedaj so v nemškem mestu že imeli izkušnje s sobivanjem z nuklearnim objektom, medtem ko so jih v Krškem še pridobivali. »Sodelovanje je preseglo izmenjavo védenj na strokovnem področju,« pravi sogovornica, »saj so se stkale vezi tudi z občinskimi svetniki, pevskimi zbori, gasilskimi društvi, rezervisti, aktivom kmečkih žena, športniki, učenci in dijaki ter drugimi. Tudi z romunsko občino nas povezuje življenje ob jedrskem objektu, a sodelujemo predvsem na kulturnem in športnem področju.« Dodala je še, da dolgoletno sodelovanje z Bajino Bašto poteka tako na političnem kot gospodarskem področju.
Oživili bi igre
brez meja
V Kranju imajo kažipot z usmeritvami in razdaljami do kar dvajsetih pobratenih in prijateljskih občin gorenjske prestolnice, od Velike Britanije do Turčije. Na mestnih vpadnicah nas pričaka osem pozdravnih plakatov. Idejo za kažipot so dobili v italijanskem Rivoliju, za plakate pa v francoskem mestu La Ciotat ob Azurni obali, s katerim so pobrateni že več kot pol stoletja. Zanimale so nas posebnosti sodelovanja z občinami Pulj, Banjaluka, Kotor Varoš ter Büyükcekmece. Podžupanja Nada Mihajlović je lani omenjeno hrvaško mesto obiskala dvakrat, saj razmišljajo, kako bi izenačili turistično izmenjavo med Kranjčani ob morju in Puljčani v kranjski občini. Oživili bi radi igre brez meja, h katerim bi pritegnili Banjaluko, Pulj ter eno od njihovih italijanskih pobratenih mest. Nabor krajev z različnim podnebjem bi omogočil tekmovalna in prijateljska srečanja v vseh letnih časih. »Za ta projekt bi lahko kandidirali tudi za evropska sredstva,« meni podžupanja, ki je lani obiskala še Kotor Varoš in Banjaluko.
»S slednjo tradicionalno dobro sodelujemo, le med razpadom Jugoslavije je sodelovanje za nekaj časa zamrlo. Banjaluka se je razvila, obnovila in povečala, ima več kot 300.000 prebivalcev. Menim, da bi lahko obnovili in okrepili povezave. Lani so nam podrobno predstavili to mesto ob Vrbasu, h katerega pestrejši turistični ponudbi je z nasveti pomagal tudi naš zavod za turizem. V Kotor Varošu, kjer je imela nekdaj svoj obrat tovarna obutve Planika, me je presenetilo njihovo proslavljanje občinskega praznika.
To je praznično in tekmovalno srečanje občanov na prostem, ob finančni in nagradni podpori njihovih kolektivov. Poseben šarm dnevu pa daje kuharsko tekmovanje v pripravi jedi v kotličkih.«
Pol stoletja od
prvega podpisa
Čeprav je pobuda za sodelovanje z istanbulsko občino prišla iz kranjskega srbskega kulturnega društva Sv. Save, ki ga vodi Igor Kalabić, pa naj bi izmenjave s turško občino v okrožju Istanbula Büyükcekmece prinesle predvsem gospodarski veter. Zanimale so jih nove zahteve Evropske unije pri energetski sanaciji, saj so v fazi vključevanja. Peljali so jih na obisk podjetja Eltec Petrol na Bledu, ki je trenutno vodilno v Sloveniji za te vsebine. Zanimal pa jih je tudi turizem.
Mestno občino Ljubljana je včasih sestavljalo pet občin, danes je na istem ozemlju ena mestna občina in devet običajnih. V prestolnici posebno pozornost namenjajo obisku Ljubljančanov na pobrateni Reki, kjer deluje zelo močna slovenska narodna skupnost. Ko smo vprašali, kako lahko občan ali gost vidi, s katerimi občinami je ljubljanska pobratena oziroma prijateljsko sodeluje, in v čem menijo, da so posebnosti njihovega sodelovanja, so nam ponudili povezave do štirih spletnih naslovov, kjer je vse podrobno razloženo. Da je gradiva veliko, potrdi podatek, da so povezani s kar 24 mesti. Redne stike imajo tudi z Dunajem, Prago, Bratislavo, Budimpešto, Zagrebom in Beogradom, saj s predstavniki teh mestnih uprav potekajo redna srečanja, pravi Vita Kontić iz kabineta župana. Zakaj? Da bi lažje uveljavili interese lokalnih in regionalnih oblasti v sklopu Evropske unije. V Ljubljani pravijo, da so pri tem uspešni.
Prav na današnji dan je slovenska prestolnica podpisala prvi protokol o sodelovanju z mestom v tujini. To je bil italijanski Pesaro, slab mesec pozneje pa je sledil še podpis sporazuma s Parmo. Tudi zaradi tega imamo v prestolnici Pesarsko in Parmsko cesto. Največ sporazumov o pobratenju, kar sedem, so podpisali med mandatom županje Vike Potočnik. Da tovrstno sodelovanje v zadnjih letih ni zamrlo, potrjuje tudi podatek, da je Ljubljana januarja letos podpisala memorandum o okrepitvi sodelovanja z mestom Fujairah (Združeni arabski emirati), lani pa so sporazum o sodelovanju podpisali s predstavniki Bakuja (Azerbajdžan).
Pobrateni partner
Slovar slovenskega knjižnega jezika za občino ali mesto opisuje le dva pojma. Prvi je pártner, za katerega meni, da je lahko poslovni ali trgovski ali pa je pártnerstvo poslovno. Drugi opredeljuje pomen besede pobráten in pobrátiti. Navaja primera, mesti sta pobráteni oziroma sta se pobrátili. Pobratim pa je glede na razlago v slovarju lahko le oseba.
Na Kitajsko v poslovnem razredu
Delegacije pobratenih mest se občasno tudi obiskujejo, kar pa ni vselej poceni. Tako je delegacija Ljubljane (Zoran Janković, Aleš Čerin, Tjaša Ficko, Roman Jakič in Klement Čepon) pred tremi leti ob 30. obletnici podpisa sporazuma obiskala Čengdu in zgolj za letalski prevoz plačala več kot 26.000 evrov. Mestni funkcionarji so se na Kitajsko na račun ljubljanskih davkoplačevalcev namreč odpravili v poslovnem razredu.
