Ljubiteljska kultura je lahko odskočna deska

Z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji aktivno ukvarja 107.000 odraslih. Vsako leto pripravijo 25.000 dogodkov, ki jih obišče okoli štiri milijone obiskovalcev. Poustvarja še okoli 40.000 otrok in mladih. Velikokrat se o ljubiteljski kulturi govori slabšalno, predvsem zaradi nepoznavanja področja in ignoriranja medijev, malo pa tudi zaradi skromnosti samih ljubiteljev, ki prešibko promovirajo svoje delovanje. Kakovost na nekaterih področjih, kot so zbori in orkestri, je na najvišji evropski ravni, a to bolj opažajo in cenijo drugi.

Mag. Marko Repnik, direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti, pravi, da je ljubiteljska kultura v Sloveniji odlično zastopana: »S tovrstno dejavnostjo se ukvarjajo v več kot 5000 društvih na vseh področjih kulture: folklora, inštrumentalna glasba, gledališče in lutkarstvo, vokalna glasba, filmska in likovna umetnost, sodobni ples in literatura. Ljudje so z leti v kulturi prepoznali močno povezanost med somišljeniki, radi se ukvarjajo z aktivnostmi v prostem času, saj jih to izpopolnjuje in veseli. Seveda se društva in skupine spopadajo s številnimi ovirami, predvsem s pomanjkanjem finančnih virov in številnimi birokratskimi zahtevami. Žal je v družbi začelo rahlo upadati zanimanje za ljubiteljsko kulturo, vendar so društva in posamezniki opravili izvrstno delo s tem, ko so utrdili vezi z mlajšo generacijo v vrtcih in osnovnih šolah ter tako spodbudili vnovično zanimanje. Ogromno delo društva opravijo pri novačenju novih članov, ki jih s svojimi nastopi in predstavitvami nagovarjajo na skoraj vsakem koraku. Podporo svojemu delu lahko društva začutijo v občinah, ki jih finančno podpirajo, zvezah kulturnih društev in Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.«

Sodelovanje z zamejci

Dodaja, da JSKD povezuje delovanje kulturnih društev v Sloveniji. »Za društva organiziramo izobraževanja in strokovne seminarje, trudimo se zagotavljati optimalne razmere za kakovostno izvajanje ljubiteljske kulture. Skrbno negujemo dobro sodelovanje z Zvezo slovenskih godb in Zvezo kulturnih društev Slovenije, s katero v maju pripravljamo vsakoletni Teden ljubiteljske kulture. Projekti JSKD, kot so Linhartovo srečanje, festival Urška, festival Sredi zvezd, plesni festivali Živa, Pika miga, Le plesat me pelji in številni drugi, so pri ljudeh dobro sprejeti in zagotavljajo dodatno zanimanje za ljubiteljsko dejavnost. Dosegli smo dobro prepoznavnost na kulturnem zemljevidu, vsekakor pa bodo naše delo in napori usmerjeni v dobro delovanje kulture tako v Sloveniji kot v tujini. Sodelujemo s Slovenci v tujini, organiziramo srečanja zamejskih kulturnih skupin in se trudimo negovati njihova kulturna izročila.«

Mag. Iva Ferlinc z območne izpostave JSKD Ptuj v svoji magistrski nalogi Primerjalna analiza financiranja folklornih festivalov v Sloveniji pravi, da se je organizirano ljubiteljsko kulturno delovanje začelo v drugi polovici 19. stoletja, v obdobju čitalništva. Preživljanje prostega časa v društvih, bodisi kulturno-prosvetnih, telovadnih oziroma športnih, narodnih ali drugih, je postala ustaljena praksa. Bistvo ljubiteljskega udejstvovanja je kakovostno preživljanje prostega časa. »Mnogi v ljubiteljski kulturi iščejo pobeg od vsakdanjega življenja ali priložnost za samopotrditev. Začetki ustvarjanja v ljubiteljski kulturi so za marsikoga odskočna deska za profesionalno pot v umetniških vodah, v marsikaterem manjšem kraju ali občini kulturno društvo s svojim programom edino skrbi kulturno ponudbo kraja.« Območna izpostava JSKD Ptuj pokriva veliko območje kar 16 občin. Na tem območju živi okoli 70.500 prebivalcev, bolj ali manj aktivno deluje več kot 70 društev, znotraj teh približno 130 skupin, 30 posameznikov, v osnovnih in srednjih šolah pa še okoli 110 skupin.

Le 32 dni brez prireditve

Kot kažejo podatki, so na ljubljanskem območju ljubiteljski kulturniki zelo aktivni, tudi dogodkov je veliko. Andreja Repar, vodja izpostave JSKD Ljubljana, pravi, da je vsako leto sofinanciranih približno 180 programov oziroma dejavnosti na različnih področjih: »Presenetljiv je podatek za minulo leto, ki pove, da je bilo lani zgolj 32 dni brez aktivne udeležbe akterjev ljubljanske ljubiteljske kulture, kar preprosto pomeni, da je bila v vseh 332 dneh preteklega leta najmanj ena produkcija ljubiteljske kulture na dan. Prav vsi akterji ljubiteljske kulture si želijo zagotovitev minimalnih pogojev za njihovo delovanje na svojem področju.«

Reparjeva še opozarja na visoko dostopnost, kjer so izvajalci s simbolno lastno udeležbo, torej z nizko letno članarino, vključeni v programe, pri katerih so njihovi mentorji vrhunsko izobraženi strokovnjaki na posameznem področju.

»V mestu, kjer živim in delam prav na področju ljubiteljske kulture, se naši ustvarjalci in poustvarjalci združujejo v 25 kulturnih društvih na vseh področjih dejavnosti,« pravi Andreja Gologranc, vodja območne izpostave JSKD v Slovenj Gradcu. »Ljubiteljska kultura pri nas je raznolika, množična in kakovostna. Menim, da je v danem času, ki ga živimo, prav področje ljubiteljske kulture široko odprt prostor za medkulturno, medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje pri najrazličnejših kulturnih vsebinah, ki jih to ponuja.«

Težnja k vrhunskosti

Koordinatorica območne izpostave JSKD Velenje Nina Mavec Krenker pravi, da izvajajo nacionalni kulturni program ter spremljajo in razvijajo ljubiteljsko kulturo v treh občinah Šaleške doline: mestni občini Velenje, občini Šmartno ob Paki in Šoštanj. »Po zadnjih podatkih je v Šaleški dolini registriranih 71 kulturnih društev. V Zvezo kulturnih društev Šaleške doline je včlanjenih 46 društev, ki pokrivajo vsa področja kulturne dejavnosti; vsa se prijavljajo na prireditve in izobraževanja, ki jih pripravlja območna izpostava Velenje. Znotraj društev deluje še okoli 29 različnih sekcij. Območna izpostava Velenje redno spremlja in spodbuja dejavnost aktivnih kulturnih društev. Skozi programe omogoča osebno rast in kulturno povezovanje, spodbuja programe kulturne vzgoje in vseživljenjskega učenja ter krepi kompetence, znanja in sposobnosti. JSKD organizira kulturne prireditve ter izobraževalne oblike, izdaja revije in druge publikacije ter strokovno in organizacijsko pomaga kulturnim društvom.« Po besedah Mavec Krenkerjeve je pomembno še nekaj: »Vloga ljubiteljske kulture ni samo v neki vrhunski produkciji, pač pa omogoča tudi druženje in kakovostno preživljanje prostega časa; vendar kljub temu teži k vrhunskosti.«