Ne vem, ali je tej zagamani vladi – pa tudi poprejšnjim takisto zagamanim – jasno, da je kolikor toliko socialnega miru zagotovljeno samo zaradi bivšega, toliko klevetanega sistema. Če se mlade družine ne bi mogle šlepati na urejanje mansard v hišah staršev, postavljenih za kredite, v socializmu razvodenelih zaradi inflacije, ali stanovanj, posledično poceni odkupljenih po Jazbinškovem zakonu, bi se že zdavnaj zgodila ulica. Peterleta, Drnovška, Bajuka, Ropa, Pahorja in Janšo je reševal in rešuje Tito.
Ampak tako ne bo šlo več. Jaz nisem dobil mansarde, starši mi niso odstopili Jazbinškovega stanovanja. Z ljubljeno sva si kupila hišo, kolikor toliko blizu Ljubljane – pa še zmeraj 60 kilometrov stran –, za katero bova odplačevala puf do svojega 60. leta. Pa sploh nimava delavskih plač. In kaj naj družina, prav tako brez starševsko-Yu-dediščine in možnosti za lastne prihranke, ki se mora sama postaviti na noge s skupnim prihodkom jurja ali nekaj več evrov?
Na ceste so šli birokrati, se pravi firma, ki ne bo nikoli propadla. Pa gospodarstvo? Semolič spravi skupaj samo proteste v podporo Grkom?!
Ob slovenski državi mi gre na kozlanje. Od leta 1991 se ni nič spremenilo, in to v nobeni sferi, naj bo politika (Kučan, Drnovšek, Pahor, Janša, Peterle, Bavčar ...), gospodarstvo (Zidarjev krožek, iz pognojenih vrtov z žegnom omenjene politike tajkuni, od Šrota in Kordeža do spet Bavčarja in Tovšakove), šport (Kocijančič in njegov zbor) ali kultura (Jovanović, pokojni Božič, Kardum ...).
Kroži ena in ista elita, ki zna šparati samo na državljanih, nikarte na sebi, vse, kar se je v teh letih naučila, pa je retorika: »Če ne bomo zdaj zategnili, bo samo še huje.« Zato vas bomo še malo nategnili.
Seveda je treba zategniti. Seveda bo bolelo. Ampak ali lahko o tem odloča nekdo, ki bo temu kos? Ki bo politike, kvazisindikaliste (s Štrukljem in Semoličem na čelu) in ljudstvo z njegovim večnim, a samo zgubarskim orožjem, referendumom, z argumenti bodisi razsvetlil bodisi spravil v kot in državo resnično spravil v svetlejšo prihodnost?
Vem, naiven sem. Konec koncev, Slovenci smo take ovce, da si zaslužimo točno to, kar imamo. Ampak krivde ne moremo več zvračati na Beograd. Zdaj smo krivi sami.
