Ljubezen med piramidami

Egipt je dežela z mogočno zakladnico zgodovine, poleg veličastnih piramid pa privablja tudi z drugačnostjo, po kateri hrepeni vsak, ki se odloči dopustovati tam. Morda je po tem nekoč hlepela tudi Tina Hrast iz Ljubljane in tako postala turistična vodnica po Egiptu. Med piramidami v Gizi je spoznala tamkajšnjega vodnika Khaleda Eisso. Iskrica je preskočila in na koncu sta postala zakonski par. Danes živita v Ljubljani in delata kot vodnika, Khaled pa z veseljem predava o svoji domovini.

Egiptolog in magister turizma

Tridesetletni Khaled je v Kairu končal študij egiptologije in arheologije, zatem pa še magistriral iz turizma in hotelirstva. Že devet let dela v turizmu, zlasti kot turistični vodnik z bogatim znanjem o svoji državi in preostalem arabskem svetu. Letos poleti bo vodil izlete v Luksor, Dolino kraljev in na druge destinacije egipčanske zgodovine ter kulture. »Moj poklic je arheolog-egiptolog, zato se veselim ponovnega srečanja s piramidami in zgodovino, ki jo z velikim veseljem podajam slovenskim in drugim turistom, ki preživljajo dopust v egiptovskih mestih. Pri tem resnično uživam, saj lahko koristno uporabim znanje, ki sem ga pridobil med študijem in kot lokalni vodnik pri piramidah,« pravi ter doda, da sicer danes ne bi bil v Sloveniji in ne bi govoril slovensko.

Tako Khaled kot Tina sta strastna popotnika, če le lahko, na skupni destinaciji, sicer pa odvisno od potreb turističnih agencij. Z veseljem pa se spominjata svojega prvega srečanja med piramidami, ki so ju tudi združile.

»Tina mi je bila všeč takoj, ko sem jo zagledal. Lahko bi rekel, da je bila ljubezen na prvi pogled, čeprav sem mislil, da nimam veliko možnosti. Očitno je kemija delovala pri obeh in danes sva srečni par,« z žarom v očeh pove Khaled. »Med piramidami sem jo vprašal, kako dolgo bo še v Kairu in ali se lahko dobiva. Povedala mi je, da že naslednji dan odhaja v 460 kilometrov oddaljeno Hurgado, kjer bo prav tako delala kot turistična vodnica. Naslednji dan sem šel k svojemu šefu in ga prosil, da me premesti za vodnika v Hurgado. Ustregel je prošnji in tako sem prišel za njo. Dobila sva se, se pogovorila, podaril sem ji prstan s svojim imenom, izpisanim v hieroglifih, in seveda ni mogla reči ne.«

Postala sta par in začela načrtovati skupno prihodnost. Ko se je Tina vrnila v Slovenijo, sta bila vsak dan v stiku prek interneta. Februarja 2008 se je vrnila v Kairo in bila gostja mojih staršev. »Spala sva vsak v svoji sobi, saj je pri nas običaj, da mladi pred poroko ne spijo skupaj. Maja 2008 sva se poročila in ostala v Kairu do avgusta, ko sva se kot mladoporočenca podala v Slovenijo. Nihče od mojih sorodnikov in prijateljev ni točno vedel, kje je to. Če sem iskren, tudi sam nisem bil povsem prepričan, kam greva. Moram reči, da me je Slovenija takoj prevzela, hitro sem se privadil in jo vzljubil, z vso vnemo pa sem se tudi začel učiti slovensko.«

Zima prinesla pravi šok

Po nekaj tednih bivanja v Ljubljani sta zakonca znova odpotovala v Egipt in tam ob delu preživela oktober in november. Po vrnitvi v slovensko prestolnico pa je Khaled doživel pravi šok, saj je prišel v zimsko okolje, ki mu je bilo povsem tuje. »To ni bila več topla in zelena Ljubljana, ampak bela in tako zelo mrzla. Dva tedna sem zimo opazoval le skozi okno, nisem si upal ven, potem pa sem le zbral pogum. Danes celo smučam in zima mi ne dela več težav, čeravno mi je toplota ljubša.«

Z jezikom je bilo malo težje, leto in pol je trajalo, da je z učiteljico osvojil slovenščino. Takoj nato se je lotil študija in pridobil licenco za turističnega vodnika v Sloveniji, kakršno ima tudi za vodenje v Egiptu. Z njo so se mu odprla vrata naših turističnih agencij, za katere že od leta 2010 uradno vodi v Egipt in po preostalem arabskem svetu. Ker ta ni le tak, kakršnega zadnje čase prikazujejo po televiziji, se je odločil, da bo tamkajšnjo kulturo in zgodovino, ki je tudi njegova, predstavljal na predavanjih z naslovom Osebno o Egiptu.

Zibelka civilizacije

Khaled je ponosen na svoje korenine, na prednike, ki s piramidami v Gizi in grobnicami v Dolini kraljev ter drugih krajih kažejo na izjemno stopnjo civilizacije. »Stari Egipčani so bili tudi zelo vešči zdravniki in farmacevti. Že takrat so vedeli, da srce utripa in da se utrip prenaša po žilah, saj so ga zaznavali podobno kot danes. Kljub vsemu so verjeli, da je srce središče misli, čustev, spomina in inteligence, in ne možgani. Zato je bilo poglavitni organ, ki je tudi pri mumificiranju ostal v telesu, da bi se pokojnik lahko ustrezno znašel po smrti. Do danes so identificirali približno tisoč staroegipčanskih zdravil, ki večinoma temeljijo na rastlinskih ekstraktih. Uporabljali so jih na različne načine, vsekakor pa je bil pristop k zdravljenju kompleksen, pogosto nista manjkali niti magija in molitev,« pove Khaled.

In kako je v Egiptu danes? »Kar 80 odstotkov Egipčanov je z vojsko zadovoljnih, saj vedo, da je glede na trenutni položaj potrebna. Če se ozremo v zgodovino, je bila v državi zmeraj pomemben element, od Tutomisa III., Ramzesa II., Ibn Al Asa, Mohameda Alija, Naserja do Sadata, pozabiti pa ne smemo niti, da je tudi Mubarak naredil veliko dobrega za Egipt. Za večino naroda pa je heroj prav sedanji minister za obrambo Sisi,« pravi Khaled. Njegova družina tudi zdaj živi pretežno od turizma, saj je kar nekaj sorodnikov vodnikov in zaposlenih v tej panogi. Politična kriza se pozna tudi v očetovem podjetju, kjer se ukvarjajo z mednarodno trgovino, vendar verjamejo, da se bodo razmere uredile in da se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice. Khaled je optimist in trdno verjame, da se bo zibelka civilizacije izkopala tudi iz krize, v kateri se je znašla.