Zdi se, da se z veliko naglico približuje čas, ko bosta umetnost in kultura znova odvisni od dobre volje in odprtih denarnic mecenov, zato je vsaka pomoč dobrodelnih organizacij nadarjenim posameznikom ali njihovim projektom več kot dobrodošla. Pogovarjali smo se z Iztokom Lajovicem iz Lions kluba Ljubljana in Jankom Zrimom iz Rotary kluba Ljubljana.
Bele in črne kroglice
Lionsi imajo mrežo klubov po vsej Sloveniji, toda najstarejši med njimi – ustanovljen je bil 18. maja 1990 na pobudo prvega predsednika kluba Boruta Miklavčiča – je v prestolnici. V Lions klub Ljubljana se lahko včlani vsak – ne glede na spol, vero ali politično prepričanje: edini pogoj je, da ga za članstvo priporoči kateri od obstoječih članov. »Član, ki predlaga kandidata, je tudi mentor novega člana z dolžnostmi, ki običajno pripadajo mentorjem,« razloži Lajovic. Člani z belimi in črnimi kroglicami izrazijo svoje strinjanje oziroma nestrinjanje s sprejemom novinca: kandidat je sprejet, če nista proti več kot dva člana. »Člani pri glasovanju po svoji vesti upoštevajo to, ali je kandidat po njihovem mnenju in poznavanju pošten človek. Praviloma ne glasujejo za kandidate, ki polnijo časopise kot akterji v raznih aferah.« Če kandidata sprejmejo, mora najprej plačati pristojbino, ki znaša 40 evrov, nato pa še letno članarino 120 evrov. Trenutno ima Lions klub Ljubljana 34 aktivnih članov.
Štiri načela
»Kandidat mora imeti dober značaj in biti na dobrem glasu,« o tem, kdo je lahko rotarijec, pove član Rotary kluba Ljubljana Janko Zrim, ki poudari, da si klub želi čim bolj pisano sestavo članstva, predstavnike različnih poklicev in zanimanj. »Člani kluba so lahko moški in ženske, starostne omejitve ni, zaželeno je, da se kandidat pridruži klubu, ki je v kraju njegovega bivališča,« še doda. Tako kot pri lionsih imajo novi člani tudi pri rotarijcih nekakšne botre, ki novinca predstavijo članom, ki vsi skupaj odločijo, ali bo sprejet. »Kandidat se na klubskem srečanju predstavi tudi osebno. O sprejemu soglasno odločajo vsi člani kluba,« razloži Zrim. Poleg 200 evrov pristopnine in letne članarine – ta se od kluba do kluba razlikuje, v Rotary klubu Ljubljana znaša 300 evrov na mesec – je dolžnost člana, da se v zasebnem in poslovnem svetu drži štirih rotarijskih načel, ki zajemajo preverjanje, ali je nekaj resnica, ali je pravično za vse udeležence, ali bo učvrstilo prijateljstvo in dobro voljo in ali bo koristilo vsem udeležencem. Rotary klub Ljubljana je poleg mariborskega najstarejši v Sloveniji.
Dobro plešejo
Oba sta delovala že pred drugo svetovno vojno od 1931. in bila potem ponovno ustanovljena leta 1990,« poudari Zrim in razkrije, da je Rotary klub Ljubljana med vsemi klubi v Sloveniji najštevilnejši, saj ima 53 članov. Središče dobrodelnosti in mecenstva tako rotarijcev kot tudi lionsov so dobrodelni plesi. Na lanskem 23. velikem rotarijskem plesu je na primer potekala dražba unikatnih umetniških del priznanih slovenskih umetnikov, med njimi tudi del nekdanjih štipendistov Rotary kluba Ljubljana, umetnikov Ištvan Huzjana in Mojce Borko: izkupiček dražbe je znašal 4360 evrov. V nasprotju z rotarijci ljubljanski lionsi na lanskem 15. velikem dobrodelnem plesu na prodaj niso ponudili umetnin uveljavljenih umetnikov; udeleženci so namesto tega lahko kupili keramične svečnike, izdelke varovancev CUDV Dolfke Boštjančič. Rotarijci redno podpirajo umetniško nadarjeni podmladek, štipendijo je med drugim dobil tudi pravljičar Franci Rogač, lionsi pa zbrani denar namenijo izključno ljudem, ki so tako ali drugače prizadeti. Najbolj znan umetnik, ki so mu lionsi priskočili na pomoč, je slepi pianist Zoran Škrinjar, ki je z njihovo pomočjo izdal zgoščenko. Med najuspešnejše rotarijske varovance s področja umetnosti spadajo kitarist Jani Moder, sopranistka Irena Preda, oblikovalka nakita Olga Košica.
Solo akcije
Nekateri rotarijci in lionsi se mecenstva lotevajo še poleg klubskih projektov. Med lionsi na tem področju izstopa direktor družbe Riko Janez Škrabec. Škrabčeva domačija, ki jo je ustanovil v Hrovači pri Ribnici, je postala sinonim kulturnega dogajanja: v njej že desetletje potekajo redne ustvarjalnice za otroke in kulturno-umetniški program. Z likovno zbriko Riko in zanimivimi projekti, kot je brezplačno oddajanje stanovanja in ateljeja v Parizu umetnikom, podpira sodobno slovensko umetnost, z donacijami pomaga mnogim osrednjim kulturno-umetniškim in znanstvenim institucijam, kot so Cankarjev dom, Festival Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Ljubljana in Društvo Slovenija-Rusija.
Iz vrst rotarijcev velja izpostaviti člana Rotary kluba Idrija in ustanovnega člana Rotary kluba Ljubljana Edvarda Svetlika. Pomaga predvsem mladim glasbenikom – pri nakupu inštrumentov ter pri šolanju na domačih in tujih umetniških akademijah. Njegova Hidria je nekaj manj kot desetletje generalni pokrovitelj najstarejše godbe v Evropi, Godbenega društva rudarjev Idrija, poleg tega pa je odkupila in renovirala Kendov dvorec v Spodnji Idriji.
