Čeprav se še niso povsem (vsaj ne za vse) končale poletne počitnice, se je že začel, se že začenja deja vu. Kot vsako leto, a ne? Kot da so večina politikov in tisti, ki tej večini zvesto služijo, že komaj čakali, da bodo spet lahko (z)metali blato v svoje nasprotnike in polena pod njihove noge ter jih poskušali dodatno diskreditirati. Tudi z neupravičenimi očitki, jasno. Pa ne trdim, da tisto, kar se v interesu politike in zavrženih lobijev v tem hipu spreminja ali se bo v kratkem na Darsu, v ljubljanskem UKC ali v naši zunanji politiki (denimo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih) še spremenilo na slabše, ni velik in resen problem. Je. Celo preresen, da bi se z njim šli pingpong režiserji podopustniškega resničnostnega šova.
Mimogrede, pred šestimi dnevi je v 75. letu starosti umrl dr. Wayne Dyer, strokovnjak za vzgojno svetovanje in eden najuspešnejših ameriških avtorjev knjig o samopomoči ter z njo povezanima odrekanju škodljivim vzorcem razmišljanja in vedenja ter koristnosti duhovne rasti. Ali sem tako naiven, da verjamem, da bi celo našim, blago rečeno, prekaljenim politikom pomagalo, če bi prebrali katero od Dyerjevih knjig? Verjamem, da bi nekaterim med njimi bržda pomagalo, vsem pa ne. Mogoče bi doumeli, da bodo volivci precej bolj zadovoljni, če jim bo v polemikah uspelo ohraniti ljubeznivost in prijaznost ter se odreči predsodkom in zameram. In bi (najprej le občasno) šteli do deset ter ne bi že kar takoj zlili svojega gneva na sogovornike, jih omalovaževali in zasmehovali. Mogoče ne bi bili tolikokrat užaljeni, zagrenjeni, jezni in ne bi vsakič – ker to res ni potrebno – prejudicirali, da bodo za morebitne zaplete v celoti krivi tisti z drugega brega deroče politične reke. Mogoče bi se v bližnji prihodnosti samo še nasmehnili svoji (do)zdajšnji nestrpnosti in upoštevajoč Dyerjev razmislek priznali, da, četudi ne moreš vedno doseči veličastne zmage, lahko dosegaš vsaj skupne manjše na veličasten način.
Kot bi rekel Dyer, dokler nam bodo tisti, ki leto za letom obljubljajo pomaranče, ožemali limone, bodo iz njih težko izcedili sladek pomarančni sok. Počivaj v miru, Wayne.