TRBOVLJE – Skupščina Termoelektrarne Trbovlje (Tet) je danes sprejela sklep o začetku postopka redne likvidacije družbe. Za likvidacijskega upravitelja je imenovala odvetnika Luko Podjeda, ki bo v 30 dneh pripravil podroben načrt likvidacije.
Skupščina Teta, ki jo sestavljata Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Factor banka, je soglašala, da Tet glede na srednjeročne projekcije cen električne energije in premoga brez subvencij ne more konkurenčno ponujati električne energije na trgu, so sporočili iz HSE.
»Še ena socialna bomba«
Likvidacija za regijo pomeni še eno socialno bombo, pa opozarja občina Trbovlje. Kot so še sporočili z občine, so na sestanku odbora za razvoj energetike v Zasavju 10. novembra opozorili na pereč socialni vidik v primeru likvidacije Teta in dejstvo, da ni pripravljenih in finančno opredeljenih nikakršnih programov v primeru likvidacije.
Zaposleni v Tetu ter tudi občin Trbovlje in Zasavje želijo, da bi lahko rešili vseh 160 zaposlenih. Pri iskanju kratkoročnih rešitev je treba upoštevati zlasti rešitev za obstoj energetske lokacije v Zasavju, dodajajo. »Za regijo pomeni likvidacija Teta še eno socialno bombo. Na omenjenem sestanku je bilo poudarjeno, da se pred odločitvijo o najbolj črnem scenariju vprašanje Teta obravnava tako na seji vlade kot v državnem zboru,« so zapisali in dodali, da so izrazili interes, da se energetska lokacija Teta ohrani, saj ima elektrarna energetsko dovoljenje do leta 2020.
Iz Holdinga Slovenske elektrarne, ki je več kot 80-odstotni lastnik Teta, so po skupščini sporočili, da bo likvidacijski upravitelj med drugim skupaj s socialnimi partnerji iskal možnosti prezaposlitve delavcev. HSE pravi, da v primerjavi s stečajem, ki bi bil za Tet najslabša mogoča rešitev, likvidacijski postopek v določenem obsegu ohranja socialno varnost zaposlenih, saj njihovo število ostaja enako še dva meseca od začetka postopka likvidacije. |
Opozarjajo, da bi bilo treba v primeru ukinitve energetske lokacije vzpostaviti prvotno stanje in v program likvidacije vključiti tudi njeno razgradnjo. »Le pristojni v okviru energetike – lastniki in poslovodstvo ter na državni ravni – lahko odgovorijo na vprašanje, od kod finančni viri za likvidacijo in vzdrževanje lokacije,« pravi občina. Ta je namreč morala v zadnjih 10 letih povečati socialne transferje za 1,3 milijona evrov in bo letos zanje namenila skoraj 3,5 milijonov evrov. Ob tem se boji napovedanih rezov v proračunu. »Resnično se postavlja veliko vprašanje, kaj bo občina sploh lahko še počela. Po napovedih bomo lahko samo še plačevali račune, ostaja pa skrb za investicije, vodovode, sanacije cest in podobno.«
Izguba vsakega delovnega mesta v Zasavju glede na splošno gospodarsko stanje predstavlja pereč problem. V primeru stečaja, ko bi na cesti ostalo vseh 160 zaposlenih, bi se stopnja brezposelnosti povečala na približno 24 odstotkov, v primeru likvidacije, ko bi službo še obdržalo med 70 in 80 delavcev, pa bi bila brezposelnost med 22 in 23 odstotki, navaja občina.
