LJUBLJANA, BRUSELJ – Banka Slovenije se je odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke, obveznosti obeh bank bodo krili s posojilom, garantiranim z državnim poroštvom. Vlada in Banka Slovenije zagotavljata, da bodo poplačani vsi varčevalci, iz Bruslja pa je ob odločitvi slišati pohvale in pomiritvene tone.
»To je prvi korak h krepitvi stabilnosti v bančno-finančnem sistemu v Sloveniji,« je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po njegovih besedah so se za uvedbo postopkov odločili zaradi neizpolnjevanja pričakovanj po krepitvi kapitalske ustreznosti, dolgotrajnega postopka dokapitalizacije in šibke likvidnosti, ki se je poslabševala. Namen je krepitev stabilnosti v preostanku bančno-finančnega sektorja v Sloveniji in zaščita vseh varčevalcev v slovenskem bančnem sistemu, je dodal.
Poslovanje za stranke poteka nemoteno
Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. Vsi navadni upniki – deponenti in kreditorji banke ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe – bodo poplačani, njihovi depoziti pa so varni ne glede na višino posameznega depozita in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, saj bosta banki delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki, zagotavlja centralna banka.
Stranke (fizične in pravne osebe) bodo še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Posojilojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti, nikakor pa jim ne bo treba predčasno poplačati dolga. Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili lastniki obeh bank (delničarji), nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa Republika Slovenija, dodaja Banka Slovenije.
Nadzorovano prenehanje poslovanja v praksi pomeni, da je država Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, ki bo omogočalo nemoteno zagotavljanje likvidnosti in normalno izpolnjevanje obveznosti obeh bank do navadnih upnikov. V času nadzorovanega prenehanja poslovanja banki praviloma ne bosta sklepali novih poslov.
Poroštvo omogoča, da bo poplačan tudi zadnji varčevalec
Poroštvo države Banki Slovenije omogoča črpanje neposrednega posojila v skrajni sili v sistemu centralnih bank območja evra in tako zagotavlja likvidnost obema bankama do trenutka, ko bo poplačana »zadnja vloga« vseh varčevalcev (fizičnih oseb, podjetij, obrtnikov), je pojasnil guverner.
Razlika med nadzorovano likvidacijo in stečajem banke
Jazbec je na dodatni novinarski konferenci povedal, da je Banka Slovenije na podlagi ukrepov, ki so bili izdani za ti dve banki, poskušala zagotoviti dovolj veliko kapitalsko ustreznost, do česar pa ni prišlo predvsem zaradi neodzivnosti lastnikov. To je obe pripeljalo v položaj, ko bi lahko zanju sprožili stečaj, v tem primeru pa bi bile zavarovane le vloge do 100.000 evrov, vse druge pa bi šle v stečajno maso. Oklevanja pri tem, ali izbrati stečaj ali nadzorovano likvidacijo, po besedah Jazbeca in Čuferja ni bilo, saj so želeli zavarovati vse vloge.
Državno poroštvo za obe banki v znesku 1,03 milijarde evrov državi omogoča konec lanskega leta uveljavljeni zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti. Vendar pa ta garancija po Čuferjevih besedah ne sodi v kvoto štirih milijard evrov za izdajanje obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ampak gre za poroštvo za zagotavljanje likvidnosti.
Jazbec je dodal, da je višina garancije naravnana tako, kot da je vrednost aktive banke enaka nič in se ta torej ne bi uspela unovčiti. Ravno z ukrepom izredne vsote so skušali doseči to, da se bo večji del te vsote lahko povrnil. Gre za podoben mehanizem kot pri unovčevanju terjatev v DUTB. Potencialni končni učinek bo jasnejši v 45 dneh, ko bosta izredni upravi pripravili otvoritveni bilanci. Takrat bo bolje razvidno, kako bo potekalo unovčevanje slabih terjatev in kakšna bo dinamika izplačil denarnih vlog.
Čufer pa je omenil, da bi končni strošek državne garancije za obe banki po prvih ocenah lahko dosegel 400 milijonov evrov, a do tega ne bo prišlo naenkrat, temveč postopoma. Proces bo namreč trajal dve do tri leta in ocene se bodo glede na dinamiko unovčevanja terjatev sproti prilagajale. Obe banki bosta lahko uporabili tudi možnost prenosa slabih terjatev na DUTB.
V Bruslju zadovoljni
Evropska komisija je objavila, da je začasno odobrila ukrep izdaje državnega poroštva za Factor banko in Probanko. Končno stališče bo sprejela po proučitvi načrta za ti dve banki, ki ga mora vlada v Bruselj poslati v dveh mesecih.
Viri pri Evropski komisiji so ob odločitvi povedali, da ni razloga za zaskrbljenost in preplah. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči. Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo.
Damijan: Že pred štirimi leti bi morala Banka Slovenije reagirati
Ekonomist Jože P. Damijan pa je ocenil, da je ukrep Banke Slovenije logičen in nujen. Pravi, da je škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj da bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši. Zaradi garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. Ni pa tega nikoli mogoče izključiti, je dodal.
Damijan ocenjuje, da »lukenj« Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti ter da je potencialne investitorje iz eksotičnih držav doslej zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra.
Nadzorovana likvidacija teh dveh bank je po Damijanovem mnenju začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, v katerem bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri. Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji, meni Damijan.