Liderja vsak zase, Pahor predsednik parlamenta?

LJUBLJANA – V prvem tednu po nedeljskih volitvah še nič ne kaže, da bo Slovenija kmalu dobila vlado. Predsednik zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoran Janković po nekaj dneh pogovorov še zdaleč nima podpore, s katero bi lahko sestavil koalicijo z večino v državnem zboru.

Koalicijska pogajanja niso natečaj

Po prvem krogu pogovorov prihajajo potencialni koalicijski partnerji iz ljubljanske mestne hiše, kjer Janković domuje, z zanimivimi izkušnjami. Eden od njih je vedenje zmagovalca volitev po sestanku označil za »oblastno, obnaša se kot predsednik uprave, ki izbira kadre«. Razočaran pripoveduje, da se mu zdi Janković nekaj »med Putinom in Berlusconijem«. Manjkalo naj bi mu smisla za politiko, saj menda sploh ne razume, kaj je koalicija, kaj koalicijska pogodba, potencialni koalicijski partnerji pa so razočarani, češ da želi Janković uresničevati zgolj program svoje Pozitivne Slovenije, programi sogovornikov, ki jih je na volitvah prav tako podprli na tisoče državljanov, pa ga ne zanimajo. Enega od obiskovalcev v mestni hiši je razočaral Jankovićev predlog, naj stranka predlaga po tri kandidate za vsak resor, potem pa bo on sam izbral tistega, ki mu najbolj ustreza. Takšno vedenje se mu zdi podcenjujoče, predvsem pa se po njegovem Janković ne zaveda, da koalicijska pogajanja niso kadrovski natečaj v podjetju.

Jasno je tudi, da lahko na veliko koalicijo v tem mandatu pozabimo, saj Janković in drugouvrščeni, prvak SDS Janez Janša, nista niti blizu koaliciji. Včeraj bi se morala sestati, pa se nista mogla dogovoriti, kje. Janković je Janšo vabil v prostore Mestne občine Ljubljana, Janša pa je za kraj določil parlament. Nobeden ni hotel popustiti in srečanje je odpadlo.

Pahor v parlament in ne v tujino

Čeprav je predsednik SD in premier v odhodu Borut Pahor dejal, da v koalicijo formalno ne gredo, ampak naj bi Jankovića podpirali iz opozicije, je iz SD kljub temu slišati, da si želijo Pahorja na položaju predsednika parlamenta – to funkcijo je sicer v preteklosti že opravljal. Kaj se je zgodilo s Pahorjevo službo v tujini, ki jo je tolikokrat omenjal na govorniškem odru, ko je bil še premier s polnimi pooblastili, ne vemo. O tem smo spraševali tudi Pahorja, a ni odgovoril. Prav tako pa tudi ne na vprašanje, ali bo na kongresu prihodnje leto še kandidiral za predsednika stranke. Zaradi poraza na volitvah številni v stranki takoj zahtevajo njegov odstop. Eden najtesnejših sodelavcev Igorja Lukšiča Aljuš Pertinač, leta 2005 Pahorjev protikandidat za predsednika stranke, pravi: »V primerjavi z volitvami 2008 je stranka izgubila 19 poslancev oziroma kar 206.000 glasov. V razvitih parlamentarnih demokracijah so posledice jasne. Stranka odide v opozicijo in predsednik odstopi.« Vstop v koalicijo ocenjuje kot ponovitev napake iz časa, ko se je SD še imenoval ZLSD, »ki je iz opozicije pridno in tiho podpirala vlado LDS-SLS. Nimaš vpliva na vodenje vladne politike, ne moreš si pripisati zaslug za pozitivne poteze, ‘kasiraš‘ pa vse posledice napak, ki niso tvoje.«