Levi in desni se strinjajo! To morate vedeti, preden se odpravite na volitve
9. junija se Slovenci odpravljamo na volitve, kjer ne bomo volili le evropskih poslancev, temveč tudi podali svoje mnenje v treh posvetovalnih referendumih. Eden od njih je uvedba preferenčnega glasu - kaj pa to pravzaprav pomeni?
Za pojasnila smo se obrnili na politične stranke, ki so nam natančneje zaupale, kakšne spremembe bi ta novost prinesla. V SDS na naša vprašanja niso odgovorili.
V stranki Nič od tega pojasnjujejo, da se posvetovalni referendum nanaša na relativni preferenčni glas, ki naj bi bil le manjši lepotni popravek obstoječega sistema, državljankam in državljanom pa ne bi približal ustavne norme »odločilnega vpliva«, kot se predstavlja v javnosti.
»Prinesel ne bi nobene ključne spremembe, kaj šele napredka na področju nujno potrebne volilne reforme,« pravijo. Predlog se jim zdi podcenjevanje prebivalcev Slovenije, saj bi bil, trdijo, rezultat za demokracijo ničen.
V NSi predlog podpirajo, saj menijo, da bi uvedba preferenčnega glasu povečala moč volivcev, ki bi lahko neposredno izbrali kandidata, ki jim je najbližji. Po njihovem bi se povečala zdrava politična konkurenca in razširila predvolilno tekmo te razprave in soočenja, zmanjšala bi se moč in vloga političnih strank.
Trenutni sistem je lahko nepravičen, stranke ga izkoriščajo
Resnica se za preferenčni glas zavzema že od nastanka stranke. Trenutni sistem se jim zdi slab in nepravičen, saj tako pristanejo v parlamentu vedno eni in isti. Pravijo, da zdaj namesto posameznikov volimo stranke, ki to izkoriščajo, in nastavljajo kandidate, ki jih želijo same.
Preferenčni glas bi, pravi Resnica, omogočal volivcem, da neposredno vplivajo na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Ta stranka želi vpeljati še možnost razrešitve poslancev in dodatne pogoje za kandidate.
Levica pojasnjuje, da je glavna prednost preferenčnega glasu večji vpliv volivk in volivcev na odločanje o kandidatih, ki bi zastopali njihove interese v državnem zboru. Volilne liste so trenutno podvržene vplivom političnih strank, volivke in volivci le izberejo kandidata, ki kandidira v njihovem volilnem okraju, nimajo pa vpliva na to, ali bo na koncu ta kandidat tudi izvoljen in bo tako zastopal njihove interese.
Tudi Svoboda se strinja, da preferenčni glas odpravlja pomembno pomanjkljivost trenutnega volilnega sistema - nezadosten vpliv volivca na izbiro posameznega kandidata znotraj liste.
»Z uvedbo preferenčnega glasu bi okrepili vpliv volivcev na izbiro kandidata, s tem pa bi tudi bolj dosledno upoštevali peti odstavek 80. člena slovenske ustave, ki pravi, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom,« so v Svobodi povedali za Slovenske novice.
Socialni demokrati pojasnjujejo, da preferenčni glas bolje odraža voljo volivcev. Kot prednost navajajo to, da več kandidatov iste liste skupaj nagovarja ljudi določenega področja. Pravijo pa, da sistem preferenčnih glasov izrazito nagrajuje kandidate, ki so volivcem predhodno prepoznavni - novi kandidati bi morali več vložiti v to, da jih volivci spoznajo.
V SLS menijo, da bi nova ureditev porušila enakovredno regionalno zastopanost v Državnem zboru in pripeljala do večje centralizacije Slovenije, zato predlogu uvedbe preferenčnega glasu z ukinitvijo okrajev nasprotujejo.
Ukinitev volilnih okrajev bi lahko zmanjšala stroške
Volilne okraje je treba številčno izenačiti, pravijo predstavniki nove stranke Nič od tega, in znižati njihovo število za polovico, torej na 44, nikakor pa ne tudi ukiniti, saj lahko to vodi v avtoritarnost gosteje poseljenih območij nad manj poseljenimi.
V NSi pravijo, da bi bilo pri morebitni ukinitvi volilnih okrajev zelo pomembno, da se ohranita vloga in moč podeželja – in tako bi moral biti pripravljen tudi sam predlog.
Resnica se zavzema za zmanjšanje števila okrajev, kar bi zmanjšalo število poslancev z 90 na 63. Pravijo, da bi bilo to glede na velikost Slovenije in število prebivalcev dovolj. S tem bi zmanjšali stroške in lažje upravljali zakonodajne procese.
Poslanci bi odločitve sprejemali hitreje, obenem bi se zmanjšala tudi možnost manipulacije z volilnimi mejami in doseganje večine pripadne eni stranki, kar bi prispevalo k pravičnejšemu in bolj transparentnemu volilnemu procesu, trdijo.
Levica zagovarja stališče, da se sistem volilnih okrajev dobro obnese za večinske volilne sisteme, ni pa primeren za proporcionalne volilne sisteme. »V našem volilnem sistemu vsaka stranka v 88 volilnih okrajih kandidira zgolj po enega kandidata, s čimer volivcem ni omogočena možnost izbire, hkrati pa nekateri okraji ostanejo nezastopani v parlamentu,« pojasnjujejo. Pravijo, da je Ustavno sodišče ocenilo, da tak sistem ne uresničuje načela enakosti volilne pravice.
SD pojasnjuje, da je ukinitev volilnih okrajev v primeru uvedbe preferenčnega glasu neizogibna, volitve bi se torej opravljale na osnovi volilnih enot. »Najenostavnejša je rešitev, pri kateri se volilni okraji ukinejo, osem volilnih enot pa ostane nespremenjenih. Ključno je dvoje: za katero od njih je mogoče doseči več kot ⅔ večino v Državnem zboru in - najpomembneje - katera od njih uživa legitimnost med ljudmi.«
Trdijo, da na to vprašanje referendum ne odgovarja, zato poudarjajo pomembnost javne razprave in dialoga - pred in referendumom in po njem.
Slovenska ljudska stranka meni, da bi z ukinitvijo okrajev višjo veljavo pred manjšimi kraji na podeželju dobili večji kraji, s tem pa bi se izničil eden od poglavitnih ciljev proporcionalnega volilnega sistema – bolj sorazmerna razdelitev mandatov ter ustrezna zastopanost političnih manjšin.
Večina strank, ki so si vzele čas in nam odgovorile na pomembno vprašanje, ki se tiče vseh volivcev, je torej mnenja, da bi bila uvedba preferenčnega glasu pozitivna sprememba za Slovenijo, ki bi prinesla večjo moč posameznim kandidatom in povečala vpliv volivcev. Predlog tako v osnovi podpira tako levi kot desni pol.
Obstaja pa bojazen, da bi se moč podeželja zmanjšala, zato nekatere stranke zagovarjajo, da bi bilo ob morebitni spremembi nujno nasloviti še to vprašanje.
Preberite še:
