LJUBLJANA – Na zadnji seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko so poslanci obravnavali dva odloka o upravljanju kapitalskih naložb. »S tema odlokoma zagotavljamo NLB in NKBM možnost, da se dokapitalizirata v skladu z merili, ki jih je postavil evropski nadzorni organ, zato da bosta stabilnejši, varnejši in da bosta lahko sprostili svoj kreditni potencial,« je pojasnil predsednik odbora mag. Andrej Šircelj (SDS).
No, njegovo pojasnjevanje je sovpadlo z nasprotovanjem Jankovićeve Pozitivne Slovenije (PS) in Lukšičevega SD noveli zakona o bančništvu, s katero naj bi prav tako priskrbeli podlago za dokapitalizacijo obeh bank. Opozicija je namreč zagnala vik in krik, saj naj bi se, če bo novela sprejeta, belgijski KBC zlahka polastil večinskega deleža NLB. Kako? Novela zakona o bančništvu uvaja pogojno zamenljive obveznice Co-Co, ki postanejo zamenljive za kapitalske deleže, ko se kapitalska ustreznost banke zniža pod sedem odstotkov.
Mag. Alenka Bratušek v imenu PS in vodja poslanske skupine SD Janko Veber sta na ločenih novinarskih konferencah obtožila vlado, da želi »poceni in mimo oči javnosti« ter v nasprotju z nacionalnim interesom prodati NLB oziroma razprodati slovensko premoženje.
Čeprav v PS in SD ne nasprotujejo ne dokapitalizaciji NLB ne temu, da bi delež države v NLB znižali na 25 odstotkov plus eno delnico, ne bodo, pravijo, dovolili, da bi KBC sčasoma posta(ja)l večji lastnik NLB. Mag. Šircelj jih je zaman prepričeval, da so njihove domneve za lase privlečene: »Vse, kar se bo dogajalo z bankama, se bo dogajalo na skupščinah in nadzornih organih bank, torej – nadzorovano in transparentno. SD in PS za resne bančne zadeve uporabljata retoriko zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja.«
Finančna stroka ima drugačne pomisleke Finančni strokovnjak mag. Simon Mastnak je za Delo opozoril, da so predvsem državne banke v času krize pokazale vse svoje slabosti: »Takrat, ko naj bi pomagale gospodarstvu, jih ni bilo nikjer, saj so bile same v največjih težavah. S tem pade glavni argument o bankah v nacionalnem interesu. Politika (del politike) nasprotuje zmanjšanju državnega lastniškega deleža v državnih bankah, ker meni, da lahko skozi dve, tri državne banke obvladuje skoraj celotno slovensko gospodarstvo ...« Del politike nasprotuje zmanjševanju vpliva države kot lastnice na NLB in NKBM, ker želi prek bank še naprej obvladovati gospodarstvo. |
