LJUBLJANA – Povsem pričakovano so se že takoj po razglasitvi delnih neuradnih volilnih rezultatov prvega kroga predsedniških volitev 2012 (po potrditvi novice, da je Borut Pahor prejel 40,01-odstotno podporo udeležencev nedeljskih volitev, dr. Danilo Türk pa 35,83-odstotno) začele vrstiti diskreditacije podpornikov dr. Türka na račun Pahorja in volivcev, ki so si ga upali podpreti.
Nekdanji predsednik CK ZKS in republiškega predsedstva ter dvakratni predsednik republike Milan Kučan, ki je sicer pred prvim krogom odločno podpiral dr. Türka, je dejal, da volivci zaradi manj kakovostne volilne kampanje žal niso mogli presoditi, kdo izmed treh kandidatov je tisti, ki bi mu morali zaupati, da nas bo popeljal v boljšo prihodnost. Samo povezovanje zaradi povezovanja ali pristajanje na kompromis zaradi kompromisa nikamor ne vodi, je poudaril Kučan in dodal, da je levica levica ali pa je ni, ali je nekdo pravi levičar, pa se vidi po njegovih stališčih. Še ostrejši je bil drugi Türkov podpornik Jelko Kacin, ki se je spraševal, kako so lahko nekateri, potem ko je bila še pred enim letom ogromna večina državljanov prepričana, da je treba nesposobnega Pahorja odstraniti z vrha vlade, zdaj volili prav njega. Nujno je treba omeniti tudi dr. Spomenko Hribar, ki je med kampanjo dr. Danila Türka spremljala celo na nekatera televizijska soočenja: privoščila si je namreč izjavo, da je veliko volivcev naivnih, saj verjamejo kar lepim, praznim besedam. Komu pa bi morali verjeti: njej, Kučanu ali Kacinu? Bi njih morali povprašati, koga lahko volijo?
Ali pa bi morali za nasvet, če se nekoliko pošalimo, vprašati nekdanjega domnevno nepolitičnega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, zdajšnjega prvaka stranke TRS in izrecnega podpornika dr. Türka? Hanžek namreč ugotavlja, da je Türk »že po naravi bolj korekten«. Sumljivo pa se mu tudi zdi, da je nekdo, ki ni bil več primeren, ki na zadnjem kongresu ni bil več izbran za predsednika SD, lahko dober za predsednika republike. Sumljivo?
Tokrat spopad med levo sredino in levico
Leta 2002 sta se na predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila (levo)sredinski dr. Janez Drnovšek in (desno)sredinska Barbara Brezigar. V prvem krogu je dr. Drnovšek dobil 44,39 odstotka glasov, Brezigarjeva pa 30,80 odstotka. V drugem krogu je zmagal dr. Drnovšek (56,52 odstotka glasov), saj je Brezigarjeva dobila le 43,48-odstotno podporo.
Pet let pozneje (leta 2007) sta se v drugi krog uvrstila kandidat desnice Lojze Peterle in kandidat levice dr. Danilo Türk: prvi z 28,73-odstotno podporo, drugi s 24,47-odstotno. No, v drugem krogu je dr. Türku uspelo (z 68,03-odstotno podporo) preskočiti Peterleta, ki je zbral komaj 31,97 odstotka glasov. Res pa je tudi, da se je dr. Türk v drugem krogu takrat lahko zanesel na skrito rezervo: na glasove 24,09 odstotka volivcev, ki so v prvem krogu podprli mag. Mitjo Gasparija.
Danes so razmere po prvem krogu precej drugačne kot leta 2002 ali kot leta 2007, saj se bosta v drugem krogu pomerila (levo)sredinski Borut Pahor in levosredinski dr. Danilo Türk.
