LJUBLJANA – Letošnji maj je bil najtoplejši v zgodovini meritev, so ugotovili v ameriški upravi za oceane in ozračje (NOAA). Ne le to: po meritvah agencije je bil 0,87 stopinje Celzija toplejši od povprečja 20. stoletja.
Kako pa je bilo pri nas? Dežurni vremenoslovec Agencije RS za okolje (Arso) Uroš Strajnar nam je povedal, da so bile majske temperature tudi pri nas na splošno malenkost nad povprečjem.
In kakšne so bile?
- Ljubljana: povprečna majska temperatura je 16,3, letos 17;
- Celje: povprečje 15,8, letos 15,9;
- Maribor: povprečje 16, letos 15,8;
- Murska Sobota: povprečje 16,2, letos 16;
- Novo mesto: povprečje 16,1, letos 16,8;
- Slovenj Gradec: povprečje 14,3, letos 14,7.
Po teh temperaturah se za preostanek leta ne da napovedovati, kakšne temperature nas čakajo. »Velika verjetnost pa je, da bo tudi letos spet, vsaj globalno gledano, toplejši, tak je tudi trend,« je sklenil svojo napoved Strajnar in dodal, da se vseeno lahko zgodi, da bo hladnejši. No, trenutna vremenska napoved je, kar zadeva temperature, precej obetavna, saj se bodo čez dan dvignile krepko prek 30 stopinj Celzija 
.
 | |
| Letošnji januar je bil tudi zelo topel. Vir: Arso |
Temperature (pre)visoke, padavin premalo
Kot nam je povedal Brane Gregorčič, pa v Sloveniji letos nismo beležili temperaturnih rekordov, najtopleje (glede na dolgoletna povprečja) je bilo januarja. Nasprotno je bilo s količino padavin, ki je v prvem letošnjem polletju pri nas večinoma zaostajala za povprečjem. »Vse navedeno nič ne pomeni za drugo polovico leta – vreme se namreč lahko hitro spremeni, napovedi za več kot dva tedna naprej pa nimajo večje uporabne vrednosti,« je še dodal.
Omejevanje izpusta toplogrednih plinov proti želji po gospodarski rasti
Predvidevamo, da se bodo ekstremne temperature pojavljale vse pogosteje. Na vprašanje, ali na področju segrevanja ozračja v splošnem storimo dovolj, da bi ga čim bolj preprečili, pa je Gregorčič odgovoril, da gre za zelo težavno tematiko. »Mislim, da je zavest o človekovem prispevku k porastu globalne temperature vse bolj prisotna, a pri omejitvah izpustov toplogrednih plinov vedno trčimo ob želje po gospodarski rasti in čim nižjih stroških le-te ...« je sklenil.
