Najvišjo državno nagrado za likovno umetnost je letos prejel kipar Jože Barši (1955), priznanji pa vrhunska umetnika Nika Autor in Azad Karim. Kadar omenjamo umetnost Jožeta Baršija, ki kot redni profesor poučuje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, težko spregledamo širino in interdisciplinarnost njegovega izraza. »Delovanje diplomiranega arhitekta in kiparja sega od dekonstrukcije kiparskega objekta sredi 90. let prejšnjega stoletja do obrata k nekakšnim arhitekturnim raziskavam prostora oziroma njihovi razširitvi v prostorsko postavitev, k uporabni, socialni in relacijski vrednosti umetniškega dela, do poznejših bolj konceptualnih praks, na primer hoje, zvoka, pogovarjanj, branj in registrov vednosti,« so o njem zapisali v predstavitvenem besedilu, ki je spremljalo slovesno podelitev v Moderni galeriji. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je do 6. maja na ogled njegova pregledna razstava.
Prav v organizaciji Moderne galerije je nagrajenec leta 1997 predstavljal Slovenijo na beneškem bienalu, dve leti pozneje pa je zasnoval Javno stranišče, nekakšno funkcionalno plastiko, ki je v sklopu Arteast 2000+ na Metelkovi tudi služila svojemu pravemu namenu. Pred prelomom tisočletja je veliko pozornosti pritegnil z razstavo Hiša v Mali galeriji, ki je poudarila njegov odnos do vzajemnosti v umetnosti kot protipolu ustvarjanja avtonomnih objektov, zadnja leta pa se posveča politični filozofiji in odrinjenim poglavjem umetnosti.
Nika Autor sledi prepričanju, da se politična umetnost vrača bodisi v obliki dokumentarnih filmov, intervencij v resnični ali virtualni prostor bodisi kot performans, instalacija ali gledališko delo. »V svojih projektih se ukvarja z neformalno ekonomijo, neuradnimi politikami, ki so vzporedne vladnim strukturam in tehnikam preživetja zunaj uradnih državnih regulativ. Njena dela se uvrščajo med družbeno angažirane projekte, formalno pa segajo na področja fotografije, grafike, videa in slikarstva. Pri svojem delu uporablja tudi dokumentarna gradiva, vsebinsko pa obravnava anomalije urbanih okolij.« Širši javnosti je znana tudi po dokumentarnem filmu V deželi medvedov, ki razkriva zgodbo izkoriščanih sezonskih delavcev iz Bosne in Hercegovine. V pariškem Jeu de Paume je do 18. maja na ogled njena razstava Newsreel 55 – The News is Ours, ki jo je pripravila kuratorka Nataša Petrešin Bachelez.
Slikarstvo kurdskega umetnika Azada Karima je zaznamovano s prepletanjem evropskih modernizmov in vzhodnjaških misticizmov. Študiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, od 1984. pa živi v Ajdovščini. »V zadnjem desetletju se študijsko izpopolnjuje in poglobljeno proučuje civilizacije Mezopotamije. Leta 2012 je v Rijksmuseumu van Oudheden v Leidnu na Nizozemskem z lastno sodobno interpretacijo vzpostavil dialog z razstavljenimi muzealijami. Nadgrajeni projekt je z naslovom Izgubljeni artefakti lani predstavil v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu in v Miheličevi galeriji na Ptuju.«
Nagrade za izjemne umetniške dosežke podeljujejo od 1969
Jakopičeva nagrada je najpomembnejše priznanje na področju likovno-vizualne umetnosti v Sloveniji, katere namen je podelitev priznanj za izjemne umetniške dosežke na likovno-vizualnem področju. Nagrado in priznanja od leta 1969 podeljujejo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Moderna galerija in Slovensko društvo likovnih kritikov.
