Letošnje poletje ne bo prevroče

LJUBLJANA – Predvsem starejši so prejšnjo sredo, ko je godovala Zofija, pogosteje pogledovali proti nebu. Bolj se je bližal večer, manj upanja so imeli, da bomo lahko letos uživali v pravem, vročem in suhem poletju. Ob tem se niso zanašali na moderne meteorološke napovedi, temveč na star pregovor, ki pravi: Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Se nam torej obeta kislo poletje?

Povprečno poletje

Po srednjeročnih, tako imenovanih sezonskih napovedih evropskih meteoroloških centrov ni tako, najhujša vročina naj bi se nam sicer izognila, ne bomo pa trpeli zaradi hladu. »Za letos novi izračuni kažejo, da ne bo izrazite vročine. Če primerjamo z lansko sezonsko napovedjo, ki se je kar dobro uresničila, saj smo imeli drugo najbolj vroče poletje v zadnjih 100 letih, za letos kaže, da bo v povprečju stopinjo ali dve hladneje. To pa še ne pomeni, da ne bo vroče,« je za Slovenske novice povedal meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje. Po njegovih besedah kaže, da bomo imeli povprečno poletje v obdobju zadnjih 25 let.

V povprečju naj bi bile tudi padavine. »Ni nekako jasnega signala za območje Evrope, da bi bilo kaj posebnega glede deževja, ne v eno ne v drugo smer. Za zdaj glede na dobro namočeno zimo in snežno zalogo snega hude suše ni pričakovati. Se pa lahko stvari hitro obrnejo.«

Pri tem je Gregorčič opozoril na veliko nezanesljivost takšnih sezonskih napovedi. »Ni pravega pravila. Včasih se izkažejo za spodobne, drugič ne,« je še dejal. Sezonske napovedi so nezanesljive tudi po oceni meteorologinje Tanje Cegnar. Po njenih besedah se bolje obnesejo v zahodni Evropi in Skandinaviji, medtem ko je napovedovanje sezonskega vremena za južno Evropo oziroma v zmernih geografskih širinah nehvaležno, saj je vreme zelo odvisno od nihanja tako imenovane polarne fronte, ki se je ne da zanesljivo napovedati. Po besedah Cegnarjeve pa na dogajanje pri nas vplivajo tudi vremenske motnje nad Sredozemskim morjem.

»Dolgoročen trend je sicer, da bodo poletja vse bolj vroča in sušna,« je še povedala Cegnarjeva. Pri sezonskih napovedih pa je tako kot pri vremenu, njihova zanesljivost se manjša z oddaljenostjo napovedi.

Zofka obrnjena na glavo?

Kako natančna pa je po drugi strani Zofka? Ko je lani godovala, prav tako ni bilo dežja, vendar se je v svoji napovedi poletja krepko zmotila. Čeprav 15. maja lani ni deževalo, je bilo poletje pasje vroče. Po temperaturah, suši in trajanju sončnega obsevanja se je uvrstilo celo na drugo najbolj vroče poletje v zadnjem stoletju. Lansko poletje so zaznamovali kar štirje vročinski valovi, pri zadnjih treh so se temperature dvignile nad 35 stopinj Celzija. Bolje od Zofke so se odrezali evropski meteorološki centri, ki so v sezonski napovedi za lansko poletje napovedovali nadpovprečno toplo poletje.

Leto poprej je na 15. maja deževalo, kar bi moralo prinesti lepo poletje, vendar je bilo slabše kot lansko, ko je bila povprečna temperatura v prestolnici kar 22,4 stopinje Celzija. Leta 2011 je tako povprečna temperatura znašala 21,3 stopinje Celzija, kar pa je bilo vseeno dobri dve stopinji nad stoletnim povprečjem, ki znaša 19,2 stopinje Celzija. Kljub drugačnim napovedim Zofke je bilo poletje 2011 povprečno.

Iz dveh let je sicer nemogoče ugotoviti trend, vendar se je treba vprašati, ali so morda vremenske spremembe, ki jih čutimo po vsem svetu, vendarle na glavo obrnile tudi Zofko.