Tretji vročinski val, ki je pred dnevi zajel precejšen del srednje Evrope in Balkana, je pri nas pravzaprav prvič v zgodovini prinesel vremensko napoved, da bodo najvišje dnevne temperature med 36 in 41 Celzijevimi stopinjami. Še kanček bolj vroče je bilo tik za severno mejo v Dravski dolini, kjer so že prvi dan izmerili avstrijski vročinski rekord, dva dni pozneje je ob panonskem morju tudi pri njih temperatura prvič presegla 40 stopinj.
Za peklensko vročino, v kateri res uživajo le še redki, narava pa precej trpi, sta bila kriva močan višinski tok vročega zraka, ki je potoval čez Sredozemlje v srce Evrope, in izrazit anticiklon Antonija na SZ celine. Tudi v Nemčiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem so izmerili vročinske rekorde: od leta 1881 je bil letošnji julij šesti najbolj vroč, na prvem mestu je julij 2006, ko je bila povprečna temperatura dobrih pet stopinj nad povprečjem.
.
Izjemna vročina prinese močno povečane vrednosti ozona, žal so njeni neljubi in nevarni spremljevalci orkanska neurja (denimo vse več tornadov v Padski nižini), tisto po drugem vročinskem valu pa je dodobra zdelalo tudi našo obalo. Hude posledice in veliko škodo pušča še suša. Evropa je letos precej očitno razdeljena na hladna in vroča obdobja in območja, o novem rekordnem taljenju ledu pa še ne poročajo, mnogi menijo, da je prav lansko rekordno taljenje ledu na Grenlandiji in Arktiki krivo za letošnje nenavadno dogajanje. Do zdaj smo nekako preslišali opozorila tistih, ki spremljajo nevarne spremembe podnebja, prepričani so, da izjemni vremenski pojavi postajajo stalnica, mi pa še govorimo o le naključnih naravnih nesrečah.
Le 10 stopinj od najbolj vročih
Se še spomnite, kako smo po dolgi in deževni pomladi nejevoljno bentili, da letos očitno ne bo pravega poletja? Že pred poletjem je velika vročina pustošila le po ameriškem zahodu, za kratek čas so prvič nenavadno poletje s temperaturami do 30 stopinj doživeli na skrajnem severu Evrope in za arktičnim krogom, prva polovica julija je bila pri nas in sosedih blaga in mila, potem pa je nepričakovano udarilo kar čez noč. Vročina nas je zgrabila neusmiljeno, padali so vročinski rekordi, več dni temperatura ni padla pod 35 ali celo 38 stopinj. Lepo tistim, ki ljubijo vročino, zaskrbi pa že ob dejstvu, da smo tako le še dobrih deset stopinj oddaljeni od najbolj vročih krajev sveta.
In kje ter kolikšni so temperaturni vrhunci po svetu? V največji puščavi sveta, severnoafriški Sahari, od koder prihaja sedanji vroči zrak, so najvišjo temperaturo izmerili v libijski pokrajini Tripolija pri kraju El Asisija davnega 13. septembra 1922. Takrat se je živo srebro povzpelo na 57,8 stopinje Celzija, tik pred tem je čez območje divjal močan peščeni vihar. Meritev je dolgo veljala za vročinski rekord vseh časov.
Med najbolj vroče kraje na zemeljski obli spada kalifornijska Dolina smrti, v kateri so do zdaj najvišjo temperaturo 56,7 stopinje izmerili 10. julija 1913. S tem rekordom je dolina vodila na lestvici peklenskih krajev na Zemlji devet let do libijskega viharja. Kljub temu so Američani vedno znova poskušali naseliti tudi to dolino, a jim do danes ni uspelo. Le konec oktobra se ob deževju nekatera njena območja za par tednov spremenijo v cvetočo pravljico.
Trajalo kar šest let
Najvišjo stalno (neprekinjeno) povprečno temperaturo so med novembrom 1960 in oktobrom 1966 izmerili v udornini Dallol ob vulkanu Erta Ale v depresiji Danakil na severovzhodu Etiopije, znašala pa je 34,6 stopinje. Eden najbolj peklenskih krajev je tako imenovani goreči pesek v iranskem Dash-e Lutu. Nasina satelita Terra in Aqua sta med letoma 2004 in 2005 v veliki slani puščavi merila temperaturo tal, večkrat je dosegla celo 70 stopinj, tam torej ne preživijo niti nam znane bakterije. Ekstremno vročih krajev je po svetu še veliko, razporejeni so po vseh celinah razen na Antarktiki.
Pa se vrnimo še enkrat domov na staro celino. Seveda je tu najbolj vroče okoli Sredozemlja in v vzhodnih ravnicah. Najbolj vroče evropsko mesto je nedvomno čarobna španska Sevilla. Okroglih 50 stopinj so v andaluzijski metropoli namerili že 4. avgusta 1880, redno se povzpnejo nad 40 stopinj. To pa prebivalcev ni oviralo, da ne bi zgradili enega najlepših mest, izumili slastnih tapasov ter ob spremljavi kitar in kastanjet plesali ognjevitega flamenka. Vročino so v Andaluziji s pridom izkoristili za pridobivanje sončne energije, največjo tovrstno evropsko elektrarno Platforma Solar de Almeria so postavili pri zgodovinskem kraju Carmona.
