PODBOČJE, ORMOŽ, SEŽANA, BIZELJSKO – Pred dnevi je posijalo sonce in Dolenjci so se zapodili v vinograde: »Zaradi dežja bomo tako in tako dvakrat brali,« nam je hudomušno povedal mlad vinogradnik s Podbočja, ki se je namenil v vinograd potrgat zgodnje sorte, pri čemer ne pričakuje kakovosti. Tako kot je letos zaradi moče segnil krompir, grozdje v dozorevanju potrebuje predvsem sonce, in ne dežja. Kot nam je povedala Lea Babič, vinogradnica z Bizeljskega, bo trgatev morda nekaj odstotkov bolj skromna kot lani: »Zlasti pa bo manj kakovostna, grozdi nimajo toliko sladkorja. V minulih dneh smo potrgali zgodnjo sorto sivi pinot in rumeni muškat, pa je bilo manj, kot je bilo videti na trtah. »Tiste, ki smo trto nekako ubranili pred gosenicami, oidijem in peronosporo, zdaj čaka še dež. Ni kaj storiti, taka je pač narava,« sklene Babičeva.
Trgatev dvakrat dražja
Manjši vinogradniki, ki pridelujejo vino zase in prijatelje, se bodo zlahka dvakrat sprehodili skozi vinograd in prvič obrali zrelo, nezrelo pa v upanju na sonce za kak teden še pustili na trti. Problem pa je pri večjih pridelovalcih, ki od tega živijo.
Kmet in vinogradnik Matjaž Jakše iz Kostanjevice na Krki nam je povedal, da bo letošnja trgatev dvakrat dražja kot navadno. Stroški ob običajni letini so od 20 do 25 centov na kilogram obranega grozdja. »Letos moramo podbirati, zato bo strošek trgatve z 20 do 25 centov narasel na 40 do 45 centov, kar je hud udarec za vinogradnika.« Če k temu prištejemo še 15 centov stroškov za škropiva, se cena namreč izenači z veleprodajno ceno grozdja od 50 do 55 centov, kar je krepko pod lastno ceno grozdja. Jakše meni, da bi moral vinogradnik za kilogram zrelega dobiti 90 centov ali evro, tako je bilo včasih.
Vinogradnikom je potemtakem edina priložnost pridelava in prodaja vina, ki ga bomo letos prvič v novejši zgodovini v Sloveniji očitno pridelali manj, kot ga spijemo. A poglejmo najprej situacijo na terenu.
Premalo sonca
Vinar in čebelar Rudi Bandelj iz Komna nam je povedal, da bo letina povprečna, kakovost pa nič posebnega. »Pred tremi tedni je zaradi vremena začelo gniti, potem se je pokazalo sonce in zdaj stvar stoji. Medtem ko na plantah (kolih) grozdje kar dobro dozoreva, je na tradicionalnih latnikih problem. Sonca je premalo, da bi prebilo zeleno streho, in grozdje spodaj se ni posušilo, zato gnije.« Sicer pa bo pridelek odvisen od poprejšnih dejavnikov: »Kjer je pritisnila zmrzal, tam bo, denimo, manj. Enako pomembno je, kako se je razvila peronospora.«
Bandelj predvideva, da bodo Kraševci trgali konec tedna okrog 20. septembra: »Morda bo kdo pustil še kak teden, a čudeža ni pričakovati.
Tudi Štajerci zaskrbljeni
Tudi pri Štajercih nič ne kaže na dobro letino: »V zadnjih 14 dneh smo imeli natanko dva dni sonca, kar je katastrofa. Sicer je res, da imamo za rizlinge in, denimo, šipon časa vsaj še en mesec, a vprašanje je, kako bodo grozdi zdržali,« nam je povedal vinogradnik iz Prlekije.
Na Kmetijskem zavodu Maribor tako rekoč vsak dan spremljajo dozorevanje grozdja v regiji. Prav za Ljutomersko-Ormoške gorice so 5. septembra objavili oceno dozorevanja za rane (ranina, rizvanec, muškat otonel), srednje pozne sorte (beli pinot, chardonnay, sivi pinot, sauvignon, modri pinot, modra frankinja...) in pozne sorte (laški in renski rizling, šipon ter žametovka). Med vsemi naštetimi so bile samo rane sorte dobre kakovosti, med njimi je le ranina dosegla oceno 111, kar pomeni zelo dobro kakovost, nekaj jih je dobre kakovosti, vse druge pa so zelo slabe, nekatere z zelo nizkimi ocenami.
V Halozah prav vse sorte slabo dozorevajo. Enako velja, denimo, za mariborski podokoliš ali za Radgonsko-kapelske gorice. Tudi v Šmarsko-virštanjskem okolišu je zgolj sivi pinot dosegel oceno 77, kar pomeni dobro kakovost.
Avstrijci nočejo gnilega
Vinogradniki, ki večji del grozdja odprodajo, so glede na situacijo in veleprodajno ceno v veliki stiski. Kot nam je povedala Simona Hauptman, vodja svetovalne službe na Kmetijskem zavodu Maribor, tudi cena odkupa v Avstriji pada. Medtem ko so Avstrijci za kilogram sauvignona pred leti še plačali od 85 do 90 centov, je cena padla na 70 centov. Avstrijci so lokalpatrioti, zato bodo najprej odkupili grozdje od svojih vinogradnikov, ki jim, mimogrede, grozdje vselej bolje plačajo kot našim pridelovalcem. A nikoli, nikoli še niso odkupovali gnilega!
V Sloveniji se obnovi manj vinogradov, kot se jih opusti, zato poznavalci sumijo, da bom letos prvič pridelali manj vina, kot ga porabimo, čeprav poraba zaradi menjav generacij in drugačnih vrednot pada. Pridelamo le še okoli 80 milijonov litrov vina. Letna poraba vina je bila lani ocenjena na 40 litrov po osebi.
Manj kot 16.000 hektarjev
Podatki iz rabe kmetijskih zemljišč kmetijskega ministrstva kažejo, da se površine vinogradov in pridelava vina iz leta v leto zmanjšujejo. Leta 2009 smo imeli v Sloveniji 22.300 hektarjev vinogradov, v petih letih se jih je zaraslo 2600, obdelujemo jih le še 19.700. Po podatkih RKG pa so imeli nosilci kmetijskih gospodarstev leta 2009 vpisanih 16.400 hektarjev vinogradov, letos pa malenkost manj kot 16.000.