Letos ni tako hudo, 
v letu 2015 bo huje

LJUBLJANA – Minister za finance dr. Dušan Mramor ni prav pretirano dolgo tuhtal in ugibal, kaj bi kazalo storiti: presodil je, da bo treba proračunske odhodke nujno in že v kratkem z rebalansom zmanjšati za najmanj 39 milijonov evrov (na »zgolj« 9,6 milijarde evrov), kar sicer pomeni, da se bo tudi primanjkljaj, izražen v deležu bruto domačega proizvoda, moral sočasno povečati s 3,2 odstotka na 3,4. Ne glede na to, da je prejšnja vlada Evropski komisiji obljubila – se je zlagala ali ji je samo povedala netočne podatke? –, da naš letošnji primanjkljaj brez tako imenovanih enkratnih učinkov (poplačila starih grehov naših državnih bank) ne bo znašal več od 3,2 odstotka BDP? Ja. Mimogrede, ministrski zbor je Mramorjevo zamisel podprl brez enega samega ugovora.

Dr. Mramor je bil namreč več kot prepričljiv, ko je pojasnil, da Cerarjeva vlada ne bo mogla držati besede, ki sta jo zloglasna kandidatka za podpredsednico Evropske komisije mag. Alenka Bratušek in njen finančni pribočnik dr. Uroš Čufer velikodušno dala evr(op)skim birokratom v Bruslju. Se pa Mramor zdaj tolaži, da se proračunski odhodki, ki so sicer nadvse pomembni za gospodarsko rast, kljub vsemu ne bodo drastično skrčili. Privarčevati bodo poskušali na račun posameznih ministrstev, predvsem na račun tistih, ki na srečo za zdaj še niso utegnila opraviti načrtovanih nakupov materialnih sredstev, kot je samozavestno priznala nekdanja Čuferjeva, danes Mramorjeva državna sekretarka mag. Mateja Vraničar.

Zapitek vedno plačajo davkoplačevalci

In? Najpozneje čez tri tedne naj bi dobili predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim želi minister Mramor dovoljeni primanjkljaj povečati za »približno« 200 milijonov evrov (na 1,2 milijarde evrov). Ker korenitejše, morebitne strukturne spremembe do konca leta preprosto niso več uresničljive, iz finančnega ministrstva pod Mramorjevim vodstvom zdaj napovedujejo predvsem posege v proračunske odhodke (krčenje proračunskih odhodkov!) ali, če smo še nekoliko bolj nazorni, zategovanje pasov v javnem sektorju, posledično pa tudi zategovanje pasov davkoplačevalcev. Vlada premierke Bratuškove je sicer dolgo upala, da bo letos nekako le zbrala za 8,6 milijarde evrov proračunskih prihodkov, vendar se je pozneje, kot je znano, pokazalo, da ji s protiustavnim zakonom o davku na nepremičnine takšnega cilja ne bo uspelo doseči.

Kot rečeno, potem pa je prejšnjega finančnega ministra dr. Čuferja nasledil nekdanji Ropov finančni minister in nekdanji dekan ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mramor, ki je na mah doumel, da proračunska luknja tudi zato, ker smo prejeli manj denarja iz proračuna EU, kot je sanjarila prejšnja vlada, znaša 237 milijonov evrov. Brez skrbi, najhujše nas kljub vsemu ne čaka do konca leta, precej huje bo v prihodnjem letu 2015, za katero Mramor priznava, da bo položaj v njem bistveno težji od vsega hudega, kar smo že in še bomo doživeli letos. Nekako bo treba privarčevati najmanj dodatnih 754 milijonov evrov. Glede proračuna za leto 2015 in njegovega uresničevanja je veliko, veliko več neznank kot glede reševanja letošnjih finančnih zagat. Tega, da prihodnji teden prihaja k nam iz Bruslja finančna inšpekcija, pa se najbrž tudi ne moremo veseliti.