Letos kar 10.000 ton
 manj pšenice kot lani

LJUBLJANA – V Sloveniji porabimo med 0,8 in 1 milijonom ton žita na leto, kar presega domačo pridelavo, ki znaša okoli 600.000 ton. V zadnjih petih letih se je okoli dve tretjini žita porabilo za krmo, od tega sta bili dobri dve tretjini koruze, pridelava katere se kljub sušnim letom povečuje. Preostali del žita porabimo za prehrano, od tega je v povprečju 80 odstotkov pšenice. Slovenija največ žita uvozi iz držav EU, Madžarske, Avstrije, države nekdanje Sovjetske zveze, 95 odstotkov celotnega uvoza, 3 odstotke pa iz držav nekdanje Jugoslavije.

Prenizka cena pšenice

Lani smo pšenico in piro pridelali na 34.586 hektarjih, povprečen pridelek pšenice je bil 4,4 tone na hektar, kar je dobro tono manj od povprečnega pridelka v EU. Skupaj smo tako pridelali 139.000 ton pšenice. Povprečna odkupna cene leta 2013 je bila 184,3 evra na tono oziroma dobrih 18 centov za kilogram, kar slovenske kmete stiska v nezavidljiv položaj. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je stroškovna pokritost pridelave pšenice dosežena pri ceni 193 evrov na tono oziroma slabih 20 centov za kilogram.

Čeprav žitna predelovalna industrija tako rekoč temelji na pšenični moki in sladkorju, se pridelava krušnih žit v Sloveniji zmanjšuje. Po ocenah Statističnega urada RS je delež doma pridelanih krušnih žit v nekaj letih upadel s 70 na 50 odstotkov.

Kmetje so minulo jesen z žiti posejali kar 11,4 odstotka manj površin kot prejšnja leta, ko smo želi na 105.000 hektarjih polj. Tako smo minulo jesen tudi s pšenico, piro in ržjo skupno posejali le 32.500 hektarjev njiv, se pravi kar 2086 hektarjev manj kot leta 2013. Letos bomo poželi 10.000 ton manj pšenice kot običajno.

Količina pridelane pšenice na hektar sicer niha, saj sta količina kakovost močno odvisni od vremenskih razmer v obdobju od marca do junija. Po letu 2000 je posevke pšenice suša močno prizadela šestkrat, poplave pa v zadnjem desetletju kar trikrat.

Poznavalci namigujejo, da se verjetno na račun pšenice poseje vsako leto več pire, rži in ječmena. Površine s piro so se v zadnjih dveh letih podvojile, leta 2013 smo na 365 hektarjih pridelali dobrih 800 ton pire, lani že 1600 ton, kar pa glede na celotno pridelavo žit pomeni butično pridelavo.

Močno je poskočila pridelava rži, leta 2013 smo je pridelali skoraj 4900 ton, leta 2014 je pridelava sicer upadla na slabih 4500 ton, a je še vedno skoraj dvakrat večja kot leta 2009.

Statistično pomembnejši skok pa smo doživeli pri ječmenu, leta 2013 smo ga na 17.250 hektarjih pridelali manj kot 70.000 ton, minulo jesen so ga kmetje zasejali že na 20.000 hektarjih, na za dobrih 12 odstotkov večji površini kot leto prej.

Madžari in Azijci

Zakaj v Sloveniji upada pridelava pšenice, ni enoznačnega odgovora. Prvi razlog je zagotovo to, da se slovenski kmetje preusmerjajo na druga žita zaradi nizke odkupne cene, ki jo seveda krojijo sosedje Madžari z milijonami ton vsakovrstne pšenice. Kmet lahko ob povprečni letini s subvencijo 350 evrov vred za 4,4 tone žita na hektar iztrži do1350 evrov. To pomeni natanko 350 evrov zaslužka, kar pomeni, da je za svoje delo mizerno plačan in je v rdečih številkah. Izpad mora na kmetiji kompenzirati z drugimi posevki ali dopolnilno dejavnostjo, storitvami...

Poraba žita na svetu se sicer povečuje, zlasti v Aziji, kjer pšenica počasi, a vztrajno nadomešča riž. Strokovnjaki predvidevajo, da se bodo sčasoma azijski narodi navadili na zahodnjaški okus, zato bo dolgoročno pšenice primanjkovalo. Slovenija je torej neugleden žep, kjer sicer pšenica zraste, vse skupaj pa je premalo, da bi jo lahko komu ponudili za pravično ceno. Pa bi jo s premišljeno skupno strategijo verjetno lahko.

V povprečju porabimo 70 kg pšenice na prebivalca. Edini podatek, ki bi nas lahko razveselil, je, da v zadnjem desetletju v strukturi uvoza žita prevladuje zrnje, medtem ko smo še po letu 2000 na veliko uvažali moko in že predelane proizvode.