Osebni stečaji so k nam prišli šele oktobra 2008. Torej v času, ko se je globalna finančna kriza že krepko kuhala. Takrat je zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ponudil možnost stečaja tudi fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom (s. p.) oziroma zasebnikom (odvetniki, zdravniki). Od tedaj njihovo število nenehno raste, sprva počasi, danes vse hitreje. Največjo rast predlogov za osebne stečaje so okrožna sodišča, ki so od 2011. edina pristojna za njihovo reševanje, dobila v letošnjem letu. In če jih je bilo 2012. 1588, lani 1329, pa jih je bilo samo v prvih devetih mesecih letos že dvakrat več – kar 3348.
Sodno takso založi sodišče
Letošnji naval pa ni posledica vedno večje krize in boljšega poznavanja zakonodaje, ampak prej dejstva, da so decembra lani spremenili zakonodajo prav v prid dolžnikom. Po novem jim namreč ni več treba založiti okoli 2000 evrov predujma za začetek stečajnega postopka. Levji delež tega denarja konča na računih stečajnih upraviteljev, ki vodijo postopek. Predujme zdaj krije proračun sodišča. Pred uvedbo je lahko posameznik, ki se je želel osvoboditi dolgov, zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je v tem primeru preverilo njegov premoženjski status, in če so bili izpolnjeni določeni pogoji, mu je založilo stroške predujma. Prav slednji je po mnenju poznavalcev razmer zadržal številne predlagatelje stečajev.
Priložnost dela posel, bi lahko rekli tudi na področju osebnih stečajev, saj so se kmalu pojavila podjetja, ki vam za plačilo od 150 do 200 evrov pomagajo pri vložitvi predloga. Ali jih posamezniki res potrebujejo, pa je že druga zgodba. Slovenski instrument osebnega stečaja je bil oblikovan po nemškem zgledu. Ko oseba ugotovi, da ni več sposobna poravnavati svojih finančnih obveznosti, lahko predlaga osebni stečaj. Pripravi pisno vlogo, ki ji priloži poročilo o svojem premoženjskem stanju, ali pa ga da neposredno na zapisnik pred sodiščem. Ker se za osebni stečaj običajno odločajo tisti, ki nimajo tako rekoč ničesar, ne nepremičnin ne vrednejših premičnin, prav tako nobenih dohodkov oziroma le minimalne, je postopek preprost. Vlogi priložijo še dokazila o dolgovih, njihovi višini in zapadlosti. Stečaj lahko zato v večini primerov predlaga posameznik sam, brez pomoči raznih svetovalcev, ki proti plačilu ponujajo vodenje in svetovanje.
Stečaj ni vedno prava rešitev
Odkar tudi naša zakonodaja pozna osebni stečaj, poteka debata o tem, ali res pomeni pomoč prezadolženim posameznikom v hudih finančnih stiskah ali je le še en vzvod, ki ga bo mogoče izkoriščati, da bi se izognili dolgovom. Mnenja o tem so še vedno različna, celo med stečajnimi upravitelji, ki, podobno kot v postopku stečajev pravnih oseb, torej podjetij, upravljajo tudi potek osebnega stečaja.
Pravijo, da v praksi pogosto naletijo na ljudi, pri katerih se ta odločitev ne izkaže kot najboljša. Predvsem pri manjših dolgovih, v višini tisočaka ali dveh, stečajni upravitelji predlagajo temeljit premislek, ali ni morda možna druga rešitev. Pri osebnem stečaju lahko namreč zgolj zaradi nekaj sto evrov dolga, če ni druge poti, prodajo tudi vašo nepremičnino.
Težave samostojnih podjetnikov
Zadnja leta je vedno več osebnih stečajev samostojnih podjetnikov, ki sta jih načela gospodarska kriza in plačilna nedisciplina. Tako so okrožna sodišča lani rešila 1060 postopkov osebnega stečaja, od tega jih je bilo 69 iz vrst podjetnikov oziroma zasebnikov. Stečajna masa omenjenih podjetnikov je znašala 1,195.057 evrov; 22 med njimi je sodišče določilo odpust obveznosti.
Sodna statistika kaže, da so predlagatelji osebnih stečajev najpogosteje kar dolžniki sami, upniki se za to potezo odločijo redko. Zakaj? V bančnem sektorju pravijo, da dajejo banke v takšnih primerih prednost izvršbam. Tak način zanje pomeni večjo možnost, da dobijo vsaj nekaj dolga poplačanega, saj pravnomočni sklep o izvršbi velja deset let, osebni stečaji pa trajajo od dveh do petih let. In ko je postopek osebnega stečaja končan in se obenem prizna tudi odpust obveznosti – gre sicer za ločen postopek, a običajno se izvede v postopku osebnega stečaja – je dolžnik prost vseh dolgov (nastalih do začetka postopka osebnega stečaja), upnik pa nima več možnosti, da bi od njega kar koli dobil.
Prizanesljiva zakonodaja
Neprijetni so tudi primeri, ko je dolžnik v stečaju solastnik premoženja, kar je nekaj čisto običajnega pri zakonskem paru in njuni hiši. Teoretično je možno prodati pol hiše, a v praksi se to izkaže za nemogoče. Tudi izkupički upnikov v postopkih osebnih stečajev so slabi. To kaže, da je slovenska stečajna zakonodaja do dolžnikov precej prizanesljiva.
Glavna prednost osebnega stečaja je seveda odpust obveznosti, zaradi katerega lahko dolžnik spet svobodno zadiha. Sodišče je tisto, ki določi obdobje (od dveh do največ pet let), v katerem dolžnikovo življenje podrobno opazuje stečajni upravitelj. Po tem času, če upravitelj nima nobenega ugovora, sledi odpust. Možno pa je tudi, da upravitelj zaradi nesodelovanja dolžnika – recimo, če ne išče zaposlitve, je preveč zapravljiv ipd. – postopku odpusta obveznosti ugovarja. V takšnem primeru se postopek stečaja sicer konča, a nepoplačani dolgovi še vedno ostanejo in upniki lahko še naprej terjajo dolžnika.
Ko odpust dolgov ni možen Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ni možen oziroma dovoljen, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in kazen še ni izbrisana; če je v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke davčnemu organu, zaradi česar mu je davkarija dodatno ali naknadno odmerila davek v znesku najmanj 4000 evrov; če so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni minilo deset let; če je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če lahko glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni obveznosti. |
To je tudi eden od mehanizmov proti možnim malverzacijam in goljufijam, saj bi lahko z osebnim stečajem upnike tudi spretno izigrali. Največ pet let bi morali živeti skromno, ko bi bil postopek končan, pa bi bili načeloma oprani vseh dolgov. Pri nas vidijo več možnosti za goljufije v iskanju zaposlitve – od dela na črno do tega, da vam delodajalec izplačuje le minimalno plačo, do katere upnik nima pravice, preostanek plače pa na primer v obliki potnih stroškov.
Osebni stečaj bogatega župana Najslavnejše ime med tistimi, ki so razglasili osebni stečaj, je zagotovo Miran Vuk, lani še eden najbogatejših Slovencev. Pred kratkim je bil že petič izvoljen za župana Zavrča, svojo župansko plačo pa je vedno nakazal ljudem, potrebnim pomoči. Poglavar družine, ki je bila na lanski lestvici najbogatejših Slovencev s premoženjem v višini 29,3 milijona evrov uvrščena na 21. mesto, je tudi alfa in omega Nogometnega kluba Zavrč. Z izdatno finančno pomočjo ga je popeljal v prvo nogometno ligo in se spogledoval celo z evropskim tekmovanjem. Dacarji ga obtožujejo, da ni plačal nekaj milijonov evrov davčnih obveznosti, ki izhajajo iz prodaje podjetij od Slovenije prek Cipra do Slovaške. Poslovanje soustanovitelja in nekdanjega lastnika holdinga RMV, ki ga je lani prodal slovaškemu podjetju Romis Slovakia, preiskujejo kriminalisti. Znano je, da nekateri podjetniki izkoristijo osebni stečaj zaradi izogibanja plačilom, Vuk pa trdi, da se je za ta korak odločil zaradi nesmiselnih postopkov davčne uprave proti njemu. |
Milijonski dolgovi Koliko so dolžni ljudje, ki se odločijo za osebni stečaj? Od nekaj sto evrov, pri čemer je smiselnost osebnega stečaja vprašljiva, do nekaj milijonov. Med upniki je pogosto tudi država, največkrat njena finančna uprava, v katero se je pridružila nekdanja davčna uprava. Sicer pa so posamezniki, ki se znajdejo v osebnem stečaju, povprečno dolžni okoli 100.000 evrov. Večina osebnih stečajev nima stečajne mase, saj dolžniki marsikdaj nimajo premoženja in so celo brez službe in dohodkov. Osebni stečaj z odpustom obveznosti je zanje zagotovo rešilna bilka. |
