Strokovnjaki predvidevajo, da se bo svet in z njim Slovenija še naprej segreval, do sredine stoletja za vsaj 1,5 °C, pozimi bo več padavin, poleti verjetno manj.
Leto 2014 je bilo rekordno toplo skoraj povsod po državi, le ponekod v visokogorju je bilo leto 2011 še malenkost toplejše. Marsikje tokratna povprečna letna temperatura zraka močno presega prejšnji rekord, ki pa je bil regionalno v različnih letih. Tudi višina padavin je bila v nekaterih mesecih leta 2014 izjemna. V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september. Ponekod je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra. Znaten padavinski primanjkljaj je bil le marca.
Povsod po Sloveniji je bila letna višina padavin daleč nad dolgoletnim povprečjem, ponekod celo najvišja v obdobju 1961–2014. Po doslej zbranih arhivskih meteoroloških podatkih ocenjujejo, da je leto 2014 na ravni Slovenije najbolj namočeno po rekordno mokrem letu 1937. Po letu 1961, ko imamo na voljo zanesljive meteorološke podatke, je bilo podobno namočeno le leto 1965.
Poplave, žled in viharna neurja
V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september. Ponekod je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra. Nadpovprečno suh mesec je bil le marec. Že januarja (5. in od 17. do 19.) smo imeli kar dva dogodka z obilnimi padavinami, ki sta povzročila nevšečnosti in poplave.
Naslednji dogodek z obilnimi padavinami, ki se je s konca januarja podaljšal v prve dni februarja, nam je zaradi temperaturnega obrata poleg obilnih padavin prinesel žled. Ta je zajel večji del Slovenije in na nekaterih območjih je bil z debelino, večjo od 5 cm, rekorden.
Neurja z močnimi nalivi so se začela že maja (11. maj). Tudi avgusta so Slovenijo prizadeli kar štirje dogodki z obilnimi padavinami in močnim vetrom. In nato so se nadaljevali tudi v obdobju od 9. do 14. septembra. Toplo morje je bilo vzrok za neurja z obilnimi padavinami konec oktobra. Kmalu za tem dogodkom, na začetku novembra, pa je Slovenijo zajelo še eno obilno deževje. Leto se zaključuje z zelenim božičem. In na srečo z dobrim obetom za sneg in zimski hlad konec leta.
Slovenija se bo še naprej segrevala
Agencija RS za okolje je na spletni strani objavila scenarije razvoja podnebja v prihodnosti. Za Slovenijo predvideva hitro gospodarsko rast, porast prebivalstva do sredine 21. stoletja in nato njegovo postopno upadanje ter izkoriščanje tako fosilnih goriv kot tudi obnovljivih virov energije.
Podnebni scenariji kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija še naprej ogrevala. Do sredine stoletja bodo pomladi toplejše za 1,5 °C, vsi drugi letni časi pa celo za 2 °C.
Za padavine podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost. Za pomlad in jesen lahko pričakujemo tako zmanjšanje kot tudi povečanje količine padavin. Za zimo in poletje pa je signal spremembe padavin bolj zanesljiv. Pozimi se bo količina padavin verjetno povečala, poleti pa se bo vsaj v južni polovici države zelo verjetno zmanjšala.
30. december 1968
Zlasti na Gorenjskem je bilo jutro rekordno mrzlo za december in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Letališču Brnik se je ohladilo na –22,6 °C, v Ratečah in Žireh na –21,4 °C, v Radovljici na –19,8 °C in v Ljubljani na –15,6 °C. Najhladneje je bilo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, tam so namerili –23,3 °C.
Kaj lahko opravimo decembra
• Praznujte zimski kres! Poseben pomen ima predvsem dvanajsteronočje, čas okoli zimskega sončevega obrata oziroma od božiča (25. decembra) do Svetih treh kraljev (6. januarja). Ta čas je prekril predkrščansko praznovanje zimskega kresa, ki pa ga je še vedno mogoče razbrati iz nekaterih obredov in šeg.
• S kadilom zaščitite dom! Za vse tri svete večere: božič, silvestrovo in Svete tri kralje sta na primer značilna obredno kajenje in kropljenje oziroma blagoslov doma. Kropljenje izhaja še iz poganskih časov, ko je to pomenilo obrambo pred demoni, uroki in drugimi nevarnimi silami. Za kristjane pa kropljenje pomeni prošnjo za božjo naklonjenost ter srečo; v ruralnih predelih pa tudi za dober pridelek. Za kropljenje se uporablja blagoslovljeno vodo, za kajenje pa dim gorečega blagoslovljenega lesa iz cvetnonedeljske butare, božičnega čoka, gorečih zelišč, v zadnjem desetletju pa tudi kadilo, piše v Slovenskem etnološkem leksikonu.
Prišel je sneg, prihaja mraz
Slovenija se blešči v belini snega, kot se za praznični čas spodobi. V večjem delu Slovenije je snežna odeja debela med 20 in 30 cm, v hribovitih predelih do 60 cm. Najmanj snega je na severovzhodu, okrog 10 cm. Le na Goriškem in na Obali ni belo. Danes bo zelo vetrovno, v prihodnjih dneh bo zelo mrzlo. Razen na Primorskem bodo temperature zraka ves dan ostale krepko pod lediščem. Najnižje jutranje temperature pričakujemo od torka do vključno četrtka, in sicer med –10 in –15 stopinj Celzija, v mraziščih še nižje. Veter bo še okrepil občutek mraza.
Pa še vremenski obeti za skok v novo leto (do 6. januarja 2015):
V sredo bo delno jasno, v severni Sloveniji bodo možne kratkotrajne snežne plohe. V četrtek in petek se bo nadaljevalo suho in zelo mrzlo vreme. V soboto so prehodno možne manjše padavine, v nedeljo in ponedeljek pa bo predvidoma spet sončno in manj mrzlo.