LJUBLJANA – V času gospodarske krize, ko politični veljaki strašijo ljudi, da čez kakšno desetletje ne bo več denarja niti za pošteno pokojnino, je ena izmed rešitev, ki jih predlagajo finančniki, dodatno pokojninsko zavarovanje. Družbe, ki ga ponujajo, obljubljajo, da bo varčevalcem z njim na stara leta veliko lepše. Pa je res tako? Delavke tiskarskega podjetja, ki so pred desetimi leti sklenile pogodbo za kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje prek svojega delodajalca in so zdaj dvignile svoj denar, so razočarane. Pravijo, da so bile prevarane in da se še enkrat ne bi odločile za dodatno pokojninsko varčevanje, ampak bi si denar raje shranile pod blazino.
Odbiti davki in stroški
Delavke, katerih podjetje se je znašlo v težavah in so jih zato poslali na borzo dela, so z velikim pričakovanjem čakale na dan, ko se bo izteklo deset let, odkar so sklenile kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Kapitalski družbi, ki se je vmes preoblikovala v Modro zavarovalnico. Utopično so pričakovale, da se jim bo plačan znesek zaradi obresti še povečal, ko so dvignile denar, pa so ugotovile, da je manjši od vplačanega. »Vse sodelavke smo vplačevale v dodatni pokojninski steber. Rekli so nam, da bomo plačale manj davka, če bomo varčevale. Zdaj, ko je minilo deset let, smo denar vzele ven, a ga je bilo manj, kot smo ga vplačale. To je nateg. Če bi to vedela, bi raje sama šparala. Če bi dala vsak mesec denar na banko, bi imela vsaj obresti. Tako pa, ko so mi odbili davke in stroške, nič ne dobiš ven,« se huduje ena izmed razočaranih upokojenk, 59-letna Štefanija Mihaljević.
Varčevale pri Modri zavarovalnici
S sodelavkami so za starost varčevale pri Modri zavarovalnici, pri kateri za dodatno zavarovanje varčuje 268.000 Slovenk in Slovencev, kar pomeni, da gre za največjega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja pri nas. Zavarovalnica s tremi pokojninskimi skladi upravlja dobro milijardo sredstev, okoli 8000 osebam pa že izplačuje pokojninske rente.
Zavarovalnice so nateg
Kljub temu da je največja izvajalka dodatnega pokojninskega zavarovanja, to ne pomeni, da izplačuje višje premije. Delavka, ki je v 10 letih privarčevala približno 2900 evrov, je po plačilu davka dobila samo še 2100 evrov. Se pravi manj, kot je vplačala. »Če bi se še enkrat odločala, ne bi šla v to. Da bi še več našega denarja pobrali, niti slučajno ne. Te zavarovalnice so živi nateg,« razburjeno pojasnjuje Štefanija, ki se čuti prevarano. Če bi ji kdo pred 10 leti povedal, da bo dobila manj, kot bo vplačala, bi se mu samo zahvalila in odkorakala stran.
Škodujejo državi
Manj, kot so vplačale, so delavke dobile zato, ker donos v zadnjih letih zaradi krize ni bil velik in ker jim je na koncu država vzela še 25-odstotni davek. Nerazumljivo se jim zdi tudi, da si je od tako majhne vsote država odtrgala tako velik delež. Od 2900 privarčevanih evrov je šlo v državno malho kar 800 evrov, namesto da bi jim država težko privarčevani denar pustila in bolj obdavčila recimo tiste, ki služijo milijone. Kot kaže, je torej pri nas najbolje, da si ljudje doma kopičijo denar v nogavici, tako bi po desetih letih imeli vsaj toliko, kolikor so dajali na stran. »Ni šans, da bi me še kdaj kdo pregovoril, da bi šla v to, me ne pregovori več niti Bog niti Jezus. Država je preveč požrešna.«
Delavke so neupravičeno jezne
Predstavnik Modre zavarovalnice Jure Erznožnik pravi, da so nekdanje tiskarske delavke, ki so zdaj večinoma že upokojene, neupravičeno jezne nanje. Že v osnovi so njihovi zneski manjši, ker jim delodajalec deset let ni plačeval dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj so šle prej na zavod za zaposlovanje. S tem, ko so po desetih letih vzele denar ven, pa delajo še škodo državi: »Zaradi pomanjkanja tradicije (zavedanja nujnosti) pokojninskega varčevanja in posledic finančne krize veliko varčevalcev izkorišča zakonsko možnost izstopa iz zavarovanja in dviga sredstev v enkratnem znesku, s čimer se ogroža obstoj drugega pokojninskega stebra.«
Denar dvignile po 10 letih
Po desetih letih so delavke vseeno dvignile denar, ki jim pripada. »V primeru tovrstnega dviga oziroma izplačila v enkratnem znesku gre za izredno prenehanje zavarovanja. Izplačilo v enkratnem znesku v primeru izpolnjevanja pogojev za dvig sredstev ni najbolj ugodno. Modra zavarovalnica, d. d., ob izstopu zaračuna en odstotek izstopnih stroškov, na znesek odkupne vrednosti pa nato obračuna in plača 25 odstotkov akontacije dohodnine. Po dokončnem obračunu dohodnine, ki ga opravi Davčna uprava RS in pri tem upošteva tudi že vplačano akontacijo dohodnine za vse prejemke v letu izplačila, pa je skupna obdavčitev izplačila lahko še višja.«
Bolje je varčevati individualno
Glede na vse skupaj so delavke prepričane, da država daje jasen signal, da je bolje varčevati individualno na vse druge možne načine kakor prek državnih pokojninskih stebrov. Edino moralno sprejemljivo se jim namreč zdi, da bi, po desetih letih vplačevanja glavnice, z obrestmi dobile več, kot so vplačale.
Dodatno pokojninsko zavarovanje
»Dodatno pokojninsko zavarovanje-varčevanje je bilo ustanovljeno z namenom nadomestitve upada pokojnin iz obveznega zavarovanja. Demografska projekcija Slovenije in gospodarska kriza pritiskata na dodatno manjšanje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, kar posledično zahteva večjo podporo pri uveljavitvi in nadaljnjem razvoju tega zavarovanja. Brez dobro razvitega dodatnega pokojninskega zavarovanja upokojence čaka revščina, državo pa večji socialni transferji in nezadovoljstvo med ljudmi, saj so na stara leta odvisni od državne pomoči,« prednosti dodatnega varčevanja utemeljujejo pri Modri zavarovalnici.
