LJUBLJANA – »Kako in s čim bi si bilo mogoče zagotoviti, da bosta demografsko vse šibkejši Evropa in Slovenija preživeli v prihodnosti, v kateri bo samo v Afriki že do konca stoletja več kot pet milijard ljudi?« se v svoji najnovejši knjigi Slovence izumirajo (drugi iz trilogije Zrcala resničnosti, prva je bila Slovence strižejo), sprašuje prof. dr. Matjaž Gams, vodja raziskovalnega odseka Inteligentni sistemi na Institutu Jožef Stefan. »Kako lahko preprečimo šesto največje izumiranje v zgodovini živih bitij na planetu Zemlja?«
Prof. dr. Gams se je v knjigi Slovence izumirajo, to mu je vsekakor treba priznati, izjemno pogumno lotil analiziranja vzrokov za to, da človeška vrsta še kar nadaljuje samomorilsko uničevanje okolja, rastlin, živali in same sebe ter, ne nazadnje, medčloveških odnosov in svojčas vsaj deklarirano najpomembnejših človeških vrednot. Na kaj, na primer, opozori v zvezi z izumiranjem živali? »Živali danes izumirajo še najhitreje doslej. V zadnjih 40 letih se je, denimo, število živali na vsem planetu zmanjšalo za kar polovico. Če pa omenimo primer nutrij, ki nam jih mediji po navadi ponujajo zgolj v simpatični, polepšani podobi, je treba povedati, da so v resnici ena najbolj invazivnih živalskih vrst, ki s svojim razmnoževanjem ogrožajo druge avtohtone živalske in rastlinske vrste, jih izrivajo in potiskajo na rob izumrtja.«
Iztrebljevalci avtohtonih vrst
Kaj pa ljudje, denimo Evropejci in Slovenci? »Medtem ko nekateri še kar vabijo migrante, begunce, naj kar pridejo, se je izumiranje Evropejcev in Slovencev že začelo. To nam povedo podatki, primerjava številk. Če kdo poskuša zanikati te številke, se podreja bodisi nevednosti bodisi ideologiji. Razlog za takšno podrejanje je najbrž uničevanje klasičnih odnosov, otrokom naklonjenega okolja, pa tudi naraščanje števila nezaposlenih in preveč zaposlenih namesto normalne, sprejemljive distribucije dela,« pravi avtor knjige Slovence izumirajo. »Če ob tem dodam še razmislek o skorajšnjem referendumu. Četudi smo izmerili, da nova zakonodaja negativno vpliva na rodnost in zato res povečuje možnosti za hitrejše izumrtje Slovencev, to ni edini, niti ključni problem. So še drugi, celo še pomembnejši faktorji, ki pa žal prav tako prispevajo k (demografski) degradaciji. Zakaj, zaradi katere ideologije se to forsira, ne vem.« Že v predgovoru svoje knjige je zapisal: »Verjetno so v vesolju še drugi planeti, podobni Zemlji. V vesolju, ki je nam dostopno s teleskopi, pa je ena sama, edinstvena. Na njej je prečudovito rastlinstvo in živalstvo, s katerim še vedno ravnamo zelo neodgovorno. Pretežno zaradi globalizacije vnašamo invazivne vrste rastlin in živali, ki povzročajo katastrofalna izumiranja, približno stokrat hitreje kot nekoč.« In še: »Ko nekateri z veseljem zagovarjajo in sprejemajo tujerodne invazivne vrste, se ne zavedajo, da s tem gojijo iztrebljevalce domačih, avtohtonih vrst.«
O neobvladljivi eksploziji prebivalstva, ki ogroža rastlinstvo in živalstvo s širjenjem tujerodnih invazivnih vrst na druga območja ter človeško civilizacijo ogroža tudi še s pregrevanjem planeta, pravi: »Rodnost je skoraj povsod po svetu upadla, razen v Afriki, kjer je militantno muslimanstvo uperjeno proti vsem drugim domačim in svetovnim ideologijam, tudi proti zmernemu muslimanstvu. Leta 2100 bo po napovedih v Afriki živela polovica vseh ljudi na planetu, to je več kot pet milijard. Na sosednji celini bo najbolj razvita, napredna, starajoča se, oslabljena in idejno zaslepljena Evropa, nesposobna odgovoriti na demografske izzive prihodnosti.« Potem doda: »Kdor se je ukvarjal z umetno inteligenco, kjer poskušamo človeške sposobnosti prenesti na milijonkrat hitrejše računalnike, se zaveda, kako fantastični smo ljudje. Slovenci smo med najboljšimi, najsposobnejšimi in najbolj enakopravnimi skupnostmi tega sveta in imamo morda celo preveč prijazen odnos do vsega, tako da niti ne ločimo več med domačim in tujim, dobrodošlim in škodljivim.«
Avtor je za Slovenske novice pojasnil, kako in čemu se je lotil pisanja takšne knjige: »Knjiga je ponekod strokovna in ponekod poljudna, drugod spet avtobiografska, bolj satirična in ironična, vendar njen namen ni biti pretirano zastrašujoča, čeprav se lotevam zelo resnih tem. Vsekakor ne stojim za vsako besedo ali stavkom v tej knjigi, kvečjemu za osnovnimi vrednotami, za strokovnostjo, poštenostjo, dobronamernostjo. Nekatere ideje in interpretacije še potrebujejo preverjanje in so za zdaj bolj hipoteze oziroma teze.«
Vojna napoved znanosti |
