ZOB ČASA

Leseni zdrži 40 let, betonski 100

Objavljeno 17. december 2015 23.01 | Posodobljeno 17. december 2015 23.03 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Na občini že imajo projekt za betonski most, a se znova pojavljajo ideje, da bi bil nov most lesen.

Na lesenem mostu je tudi znamenje v spomin izumitelju Josefu Resslu, ki je na Krki preizkušal ladijski vijak. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

MRŠEČA VAS, ŠENTJERNEJ – Več kot eno leto je minilo, odkar so v Mršeči vasi slavnostno predali v uporabo nadomestni most čez reko Krko, ki ga je občina v brezplačno uporabo dobila od obrambnega ministrstva. A ta most je le začasna rešitev, hkrati pa nad občino visi odločba gradbene inšpekcije, da je treba starega lesenega, ki je nevaren, čeprav ni več v uporabi, odstraniti. In čeprav imajo na občini že projekt za nov betonski most, je znova vse glasnejše razmišljanje, da bi starega nadomestili z lesenim.

Začetek konca starega lesenega mostu se je začel pisati ob septembrskih poplavah leta 2010, ko je enega od 24 nosilnih stebrov poškodovalo deblo, ki se je zagozdilo. Strokovnjaki so ugotovili, da most ni več varen, in v drugi polovici februarja lani so ga zaprli. Dobrega pol leta so morali domačini, če so hoteli na svoja polja čez Krko ali pa v bližnji Šentjernej, »okrog riti v žep« in samo z eno vožnjo namesto nekaj sto metrov narediti 10 kilometrov in več.

Občino je postavitev nadomestnega začasnega mostu z vsemi potrebnimi posegi in pridobitvijo dovoljenj stala približno 70.000 evrov, je pa hkrati začela voditi projekt gradnje novega betonskega mostu, kar je razdvojilo krajane in občane, a tudi strokovno javnost. Kaj je bolje: sodoben in trden betonski most ali lesen, ki ohranja kulturno dediščino in se gotovo bolj zliva z naravo? Večji delež domačinov je bil za betonskega, nasprotniki pa so ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev lesenega mostu.

Obnovljen pred štirimi desetletji

Most v Mršeči vasi je star vsaj sedem desetletij, popolnoma je bil obnovljen daljnega leta 1973, ko so bili zamenjani vsi piloti ter narejena jeklena konstrukcija in nova vozna površina, z manjšimi posegi je bil obnovljen še v letih 1998 in 2006. Leta 1992 je bil v sklopu tehničnih spomenikov razglašen celo za kulturni spomenik lokalnega pomena, saj je šlo za enega redkih še popolnoma ohranjenih tovrstnih objektov na območju Dolenjske. 
Če je bilo do sredine 20. stoletja takšnih mostov veliko, jih lahko danes preštejemo na prste ene roke, pa še ti so večinoma doživeli korenite predelave. Zato je (bila) vrednost lesenega mostu v Mršeči vasi zelo velika, saj je šlo, kot so poudarili na novomeški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, za redko pričo nekdaj zelo razširjenega načina gradnje lesenih mostov, sposobnosti in spretnosti nekdanjih tesarjev.

Da so leseni mostovi del dolenjske kulturne in krajinske identitete, poudarja tudi arhitekt domačin Dare Homan, ki je prepričan, da bi lahko most po poškodbah leta 2010 z aktivnim sodelovanjem občine obnovili z nepovratnimi sredstvi v sklopu programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. »Denar iz teh skladov je bil namreč namenjen za ohranjanje in oživitev kulturne in naravne dediščine, a posluha za obnovitev starega mostu pri prejšnji oblasti ni bilo,« je dejal Homan, ki meni, da bi lahko gradili enak lesen most z enako tehnologijo gradnje ali pa lesenega v moderni izvedbi, ki bi imel lahko betonske temelje. »Gradnja lesenih mostov v Sloveniji ni tako razširjena kot v tujini. Pri nas namreč velja prepričanje, da les ni zmožen prenašati večjih obremenitev in da ni trajen, a nove tehnologije zaščite ter uporaba lepljenih nosilcev omogočajo bistveno večjo trdnost in trajnost. Lepota in toplina lesa dajeta občutek skladnosti z okoljem.«

Po prvih projektih je bila predračunska vrednost novega betonskega mostu 1,2 milijona evrov, kar pa je za občinski proračun, ki bo s krediti obremenjen do leta 2021, nedosegljiv znesek. V občinski upravi so se morali v zadnjem letu po menjavi oblasti veliko ukvarjati s plačilom obveznosti za nazaj, pogajajo se tudi o konverziji kreditov, ki so bili sklenjeni v švicarskih frankih. »A kljub temu ne pozabljamo na most. V Studiu Naris iz Kopra, kjer so že izdelali projekt za betonski most, so prisluhnili našim željam, podpisali smo aneks in do konca meseca bodo izdelali še en projekt za lesen most. Na mizo bo treba dati vse argumente, ki govorijo za in proti eni ali drugi možnosti, potem pa se bomo lahko odločili, kakšen bo nov most. Pri tem bodo imeli zagotovo glavno besedo stroka, denar in tudi uporabniki,« pravi Samo Hudoklin, direktor občinske uprave na občini Šentjernej.

Betonski širši in dražji

Kot je povedal Janez Hrovat, svetovalec za komunalno in cestno infrastrukturo na občini Šentjernej, pogoje za gradnjo novega mostu postavlja tudi Agencija RS za okolje. Območje je namreč poplavno in nov most bodo morali dvigniti nad stoletne vode, torej za 60 centimetrov, kar pa je, kot pravi, težje doseči z lesenim mostom. »Nekatere je strah, da bi nov most, sploh če bi bil betonski, prinesel več težkega in za prebivalce motečega tranzitnega prometa, a to bi zagotovo lahko omejili z nosilnostjo, ta pa bo morala vsekakor biti takšna, da bo omogočila normalen pretok ljudi in kmetijske mehanizacije,« je zagotovil Hrovat.

V razpravah, kakšen most bi bil boljši, poudarjajo tudi življenjsko dobo, lesen zdrži 40 let, morda nekaj več ob sodobnejši obdelavi lesa, življenjska doba betonskega pa je 100 let. »Če bi bile dimenzije enake, bi bili ceni primerljivi. A če bi postavili lesen most, bi stal na istem kraju kot zdaj, betonski pa bi bil nekoliko zamaknjen, kar pomeni, da bi bil 10 metrov daljši, pa tudi širši. Imel bi dve vozni površini in pločnik, kar bi ceno povečalo,« je pojasnil Hrovat in dodal, da je ministrstvo za kulturo že dalo soglasje za odstranitev starega mostu, ki je spomenik, gradbeni inšpektor pa je zahteval, da ga po prvi odločbi porušijo do januarja letos, rok so podaljšali do konca tega leta, a na občini bodo zaprosili za novo podaljšanje.

»Resda je lesen most lep, a glede na obremenitve, čez Krko namreč vozijo tudi težki traktorji in kombajni, se nagibam k betonskemu ali k možnosti, da bi bili vsaj stebri betonski,« pravi domačinka Darja Cvelbar iz Mršeče vasi, kjer vaščani ob vsakih padavinah trepetajo, ali jih bodo narasle vode znova odrezale od sveta. Letos se je to zgodilo že trikrat. Poplave pa na pilote lesenega mostu vedno nanesejo tudi podrta drevesa, kar je vztrajno načenjalo lesen most,« je opozorila Darja in pojasnila: »Tudi mi, ki smo sicer bolj za betonski most, nismo proti lesenemu, ki je resda lep, a moramo gledati naprej, v prihodnost, ne pa v preteklost, bistvena prednost je zagotovo ta, da bi betonski zdržal dlje.«

In kdaj lahko pričakujemo novega? »Realno bi bilo možno v prihodnjem letu pridobiti gradbeno dovoljenje, glede na finančno stanje občine pa je težko kar koli napovedati. Most zagotovo bo, kdaj in kakšen, pa ne vemo,« je dejal Samo Hudoklin.

Deli s prijatelji