Minuli teden je zima še enkrat opletla z repom. Snežilo je in temperature zraka so, kljub meteorološki pomladi, spet postale zimske. Pihal je severni veter, Primorce je vetrila burja. Več jasnine v petek in soboto je prineslo tudi mraz. Najnižje jutranje temperature zraka so bile od –12 do –3 °C, v alpskih dolinah do okoli –15, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 8 °C. Predvsem na Kočevskem, Dolenjskem, v Beli krajini, na Koroškem ter v delu severovzhodne Slovenije je pokrajina spet dobila od 10 do 20 cm debelo snežno odejo.
Začetek splošne spomladanske rasti, ki ga merimo s prestopom povprečne temperature nad vegetacijski prag 5 °C, postaja zgodnejši po vsej severni zemeljski polobli, tudi v Evropi, še posebno izrazito v osrednjem delu, kamor spada tudi Slovenija.
V Ljubljani 68 dni s snežno odejo
V Ljubljani sta bili po številu snežnih dni podobni leti 2002 in 2003, najdlje pa je odeja trajala leta 1980/1981, skupaj 118 dni. Če ohladitve ne bodo več dolgotrajne, so povprečne temperature zraka na Primorskem v prvi dekadi marca prešle vegetacijski prag. Drugje v državi pa so temperature še pod tem mejnikom. Običajno temperatura zraka v večjem delu države preide ta prag okoli 15. marca, v Primorju dobrih 14 dni prej, na Goriškem pa že sredi zadnje dekade februarja.
Lani, na primer, ko smo doživljali eno najtoplejših zgodnjih pomladi in so poznofebruarske temperature zraka podirale rekorde, so povprečne temperature že zadnje dni februarja prešle prag 5 °C in se do sredine marca že povzpele nad 10.
Tudi dinamika prvih rastnih premikov, ki jih merimo z zgodnjim fenološkim razvojem, je bila lani bistveno drugačna od te, ki jo lahko pričakujemo letos. Za zdaj kaže, da bo fenološki razvoj zgodnjespomladanskih rastlin počasnejši od dolgoletnega povprečja.
Zvončki cvetijo kot leta 1996
Čeprav se je zima dobro držala skoraj dva meseca skupaj, smo lahko v večjem delu države že januarja in februarja opazili prve cvetove zvončkov. V takšnih razmerah niso redki, a zares bodo zacveteli šele, ko bo skopnela snežna odeja. Cvetenje bo poznejše od povprečja in poznejše, kot se ga spominjamo iz nekaj minulih let. Pretople zime so se kar vrstile in za primerljivo pomladjo bo treba seči več kot deset let nazaj. Eno takih je bilo leto 1996, ko je zvonček v osrednji Sloveniji, tako kot marsikje tudi letos, cvetel šele sredi marca, iva pa šele zadnji dan marca.
Tudi leska
Še pred zvončkom je začela skoraj povsod po Sloveniji prašiti tudi leska. Raziskave so pokazale, da na začetek njenega cvetenja vplivajo že temperature zraka decembra. Te so bile po kratkotrajnem obdobju mraza v drugi polovici meseca več stopinj nad povprečjem. O prašenju so poročali že v prvih dneh januarja. Posebnostim letošnjega razvoja leske pa sta botrovali ohladitev sredi januarja in snežna odeja, ki je skoraj za dva meseca obležala v večjem delu Slovenije.
Niso bili redki prizori, še posebno v nekoliko višjih predelih, ko so iz snežne beline izstopali leskovi grmi z razpotegnjenimi in rumenimi mačicami. Marsikje so te že prašile, ohladitev pa je grobo zarezala v njihov razvoj, ponekod je bil ta prekinjen še pred prašenjem.
Morda bodo prav zimske razmere, ki so povzročile neskladen fenološki razvoj, vzrok, da jeseni po nižinah ne bomo našli lešnikov.
Iva in jelša
V zraku smo v zadnjih dneh februarja ponekod zasledili tudi cvetni prah jelše. To letos ni splošen pojav. Mačice z moškimi cvetovi so se razpotegnile le na izrazito osončenih legah na Goriškem in Goričkem ter v Beli krajini.
Neredko precej zgodaj zacvetijo okrasne jelše, ki ponekod v urbanem okolju krasijo vodna telesa. V naravnem okolju je jelša počasnejša in v povprečju zacveti v prvi polovici marca, če je le prezgodnja toplota preveč ne priganja. Njeno splošno cvetenje bo letos večinoma nastopilo pozneje kot povprečno. Ta fenološka faza v naravnem koledarju trdno naznanja zgodnjo spomlad. Nekdaj so se v gole krošnje jelše ozirali poljedelci, saj je ob njenem splošnem cvetenju napočil čas za spomladanska dela na polju.
Marca se nadejamo tudi cvetenja vrbe ive, ki od številnih vrst vrb v Sloveniji vedno zacveti prva.
Letos so srebrno sive mačice še odete z lusko, ki varuje cvetove pred nizkimi temperaturami zraka. O njenem cvetenju poročajo le iz Primorja, kjer je sicer dobrih deset dni zgodnejša kot v osrednjem delu države.
Mandljev cvet
Letos s fenološkim razvojem ne prehiteva niti Primorska. Rožnati cvetovi mandlja na Obali običajno prvi privabljajo čebele že sredi februarja, kakšen teden pozneje se jih razveselijo tudi na Goriškem. Na Vipavskem mrzla februarska burja botruje temu, da ne vzbrsti prezgodaj, zato le redko pozebe. Letos pa so goriški mandlji prehiteli primorske.
Napoved:
Slovenijo so ob začetku tedna spet zajele intenzivne padavine, predvsem na območju Snežnika, v Posočju ter na severnem Primorskem je padlo do okoli 100 mm padavin. V višjih legah severozahodne Slovenije pa je zapadlo od 30 do 50 cm snega, snežilo je tudi po alpskih dolinah.
Jutri se bo spet pooblačilo. Dopoldne bo začelo rahlo deževati v zahodnih krajih, popoldne pa tudi v osrednji Sloveniji. V noči na četrtek bodo padavine zajele vso državo in v četrtek čez dan ponehale. Popoldne se bo začelo jasniti.
V petek bo nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem nastal šibak anticiklon, ki bo zdržal še v soboto, v nedeljo pa bo prehodno nekoliko oslabel.
V petek in soboto bo tako suho in večinoma sončno. Več oblačnosti bo spet v nedeljo, morda kje na jugu Slovenije lahko pade malo dežja. V ponedeljek in torek bo spet manj oblačnosti.
19. marec 1982
V hribovitem svetu zahodne Slovenije so namerili precejšnjo količino novega snega. Na Predelu ga je v 24 urah zapadlo 65 cm, na Mrzlem Studencu na Pokljuki 57, v Davči nad Železniki 50 in v Breginju 45 cm.
Sveti Jožef (19. marec) lep in jasen, dobre letine prerok prijazen.
Če se na Jožefa vreme zvedri,
prežene za letino kmetu skrbi.
