Svojčas so nogometne derbije, kakršen je bil med Olimpijo in Mariborom v soboto v ljubljanskih Stožicah, ocenili za pravšnje, če so svoje prispevali tudi najbolj goreči navijači z zmerjanjem tekmecev in sodnika ter obveznim metanjem pirotehničnih sredstev na igrišče, da bi vsaj za nekaj minut prekinili tekmo in opozorili, da so med glavnimi akterji. Ta »svojčas« bolj velja za zgolj kopico držav, kjer so izkoreninili dobršen del primitivizma in ogrožanja zdravja ljudi na tribunah, ki so prišli na ogled športnega spektakla, ne pa na predstavo primitivnih objestnežev, ki so si nogomet izbrali za izražanje nizkotnih strasti.
Žal moramo biti tudi v Sloveniji še danes priča tovrstnim izpadom nekaterih obiskovalcev tekem, ki sami režirajo incidente, ker je nogomet in vse drugo za njih španska vas. Tudi po nedavnem obračunu zeleno-belih in vijoličnih slišim zgražanja, kako je mogoče, da kljub vsem varnostnikom, policajem in celo personifikaciji vstopnic (na vsaki so osebni podatki obiskovalca tekme) ni mogoče 1. preprečiti vnosa pirotehnike in drugih nedovoljenih predmetov ter 2. prepoznati in odstraniti ljudi, ki se obnašajo nešportno, nasilno ter ogrožajo zdravje in življenje obiskovalcev tekme. Povrhu imajo na stadionu v Stožicah sodoben sistem varnostnih kamer, s katerimi lahko identificirajo muho na sedežu, kaj šele kakšnega srboriteža ali več njih.
No, pa smo pri zakonodaji, ki predpisuje, dovoljuje, omogoča, dopušča... policiji in varnostnikom to in ono, nikakor pa jim ne daje pooblastila in zahteva, da krenejo na tribune in izločijo vse, ki so v prekršku ali celo sredi kaznivega dejanja. Začaran krog spremljamo od osamosvojitve dalje, kot da bi čakali na smrtno žrtev na slovenskih stadionih, da bi potem pod pritiskom ogorčene javnosti politikanti staknili glave, začeli pametovati in iz golega strahu pred neizvolitvijo na novih volitvah izglasovali zakon, ki bi bil rigorozen do divjakov na športnih prizoriščih. V soboto jih je peterica odnesla z lažjimi ožganinami in odrgninami, tekma je bila prekinjena za sedem minut. To je očitno premalo za konkretno ukrepanje.
