»Iz ljubezni do ljubljene Ljubljane se je rodila lepa misel: predahniti slovensko prestolnico s poletnimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami, ki naj proslavijo njeno ime po evropskem kulturnem svetu; preoblikovati jo v pomembno festivalno prireditveno in splošno kulturno žarišče. Od nekod se je utrinjal božajoč sen: Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu,« je 1972., ob 20-letnici Festivala Ljubljana, zapisal dr. Fran Vatovec, sicer največji slovenski poznavalec in profesor retorike, žal že pokojni. Festival bo letos star 61 let, Darko Brlek pa je že 21 let njegov umetniški vodja, tri leta manj pa direktor. Profesorjev sen iz leta 1953 se je že davno uresničil.
Festival s svojo vrhunsko umetniško odličnostjo je institucija, ki Ljubljani lepi krila svetovljanstva, to pa je dandanašnji v Sloveniji na žalost velika redkost. Darko Brlek, 1964. rojen na Ptuju, sicer tudi vrhunski klarinetist, član ansambla Trio Luwigana, ga vodi več kot uspešno. Ob vseh obveznostih s festivalom je uganka, kdaj ima čas za družino in klarinet. Iz prvega zakona ima zdaj 30-letno hčerko Lano, odlično violinistko v Londonu, in 26-letnega sina Žigo, tolkalca in profesorja na konservatoriju za tolkala v Ljubljani, kaj pa bo v življenju počela hčerkica iz drugega zakona s socialno delavko Janjo, triinpolletna Eva Marija, oče Darko še ne ve.
Brleka in njegove najbolj skrbi vreme, lepega vremena, ki so ga imeli celotno lansko poletje, si želijo že takoj za začetek festivala, saj bo dogajanje na prostem, na Kongresnem trgu. Začnejo 27. junija s projektom, v katerem bodo poleg klasičnega orkestra in zbora sodelovali tudi topovi z gradu in zvonovi ljubljanskih cerkva. Že naslednji dan bo na trgu nastopil trenutno najbolj iskan duo 2Cellos s trenutno top svetovnima čelistoma, Mariborčanom Luko Šulićem in Puljčanom Stjepanom Hauserjem. Sicer pa se bo do 10. septembra zvrstilo več kot 70 dogodkov. Med vrhunce spada gostovanje dveh izjemnih baletnih skupin, Béjart Balleta iz Lozane in Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga. Festival bo letos posvečen 200-letnici rojstva dveh glasbenih velikanov, Richarda Wagnerja in Giuseppeja Verdija.
Kakopak brez sponzorjev ne bi šlo. Letos so pridobili nekaj novih, nekaj starih jih je zapustilo. Glavni sponzor ostaja Telekom, v upanju, da bo tako tudi prihodnje leto, ko in če ga bo država prodala in bodo lastniki postali tujci. Toda tudi tuji poslovneži, menedžerji in bankirji v povezovanju s festivalom vidijo poslovno priložnost. Dr. Heribert Fernau, predsednik uprave Hypo Alpe-Adria-Bank, 53-letni Avstrijec, je denimo prepričan, da je ta med večjimi in najbolj odmevnimi kulturnimi prireditvami pri nas (mimogrede, Fernau, ki je v Ljubljano lani prišel iz Budimpešte, se pri nas počuti kot doma) in v tem delu Evrope ter sinonim za vrhunsko izbran kulturno-umetniški program. Hypo banka želi in hoče sodelovati z njim.
Brlek ne more mimo velike sreče, da je imela Ljubljana v okroglih dveh desetletjih pet županov in županj, vsi pa so bili naklonjeni festivalu. Mestna občina je resda ustanoviteljica, toda največ denarja zberejo od sponzorjev in prodanih vstopnic. Dr. Henrik Neubauer, direktor in umetniški vodja festivala je bil med letoma 1972 in 1982, se spominja, da so bili od nekdaj edina kulturna ustanova v Ljubljani, ki od države ni prejemala denarja. Tako je še danes.
Kljub vsemu pa jim je nekdanja država Slovenija v nasprotju z zdajšnjo, vsaj posredno, prek najvišjih partijskih funkcionarjev, ki so odločali o vsem, večkrat pomagala. Premično streho v Križankah so postavili že v letih 1964 in 1965, mojstrovina inženirja Miloša Marinčka pa deluje še danes. Kot se spominja Meri Plemenitaš, pozneje tudi direktorica festivala, sicer gospa, ki vse ve in se marsičesa spominja, pravi, da je bil zanjo zaslužen tudi Stane Dolanc. Ko še ni bilo premične strehe, so on in najvišja garnitura slovenskih partijskih živin v Plečnikovem paviljonu nekaj ur čakali, da bo prenehalo deževati in si bodo lahko ogledali nastop ruske folklorne skupine. Med čakanjem je Dolanc v knjigo vtisov vpisal, da želi festivalu, da bi čim prej prišel do strehe. S tem dokumentom se je festivalsko vodstvo takoj odpravilo na lov za denar za streho – uspešno, kajpak. No, na simfoničnih koncertih bodo letos poskusno postavili neke vrste akustično školjko, ki bo še izboljšala že tako vrhunsko akustiko v Križankah.
Darko Brlek je nedolgo tega že tretjič postal predsednik Evropskega združenja festivalov EFA, najpomembnejšega združenja glasbenih festivalov na svetu, saj poleg evropskih združuje še posamezne festivale z Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Amerike. Izvolitev Brleka še za štiri leta je veliko priznanje tako njemu kot slovenski festivalski kulturi. »Biti izvoljen za predsednika te častitljive organizacije je velika čast, tretjič je že skoraj nedemokratično,« je bil prvi odziv novega starega predsednika, ki iskreno pove, da položaj predsednika nedvomno prinaša veliko odličnih stikov, a tudi veliko dela. »Prav gotovo bi bilo težje sestaviti tak program, če ne bi bil predsednik EFA.«
| Festival predstavili tudi sosedom Najsposobnejši slovenski menedžer v kulturi Darko Brlek je tudi letos nadaljeval strategijo predstavljanja v sosednjih državah. Tokrat je obiskal kar pet mest, v večini so njega in ekipo sprejeli župani. Prvo novinarsko konferenco je že 10. aprila v mestni hiši v Ljubljani gostil ljubljanski župan Zoran Janković, na njej je Brlek predstavil program in njegove sponzorje, na Mestnem trgu 17 pa sta skupaj odprla informacijsko točko festivala. Petindvajsetega aprila je bila novinarska predstavitev v Zagrebu, na povabilo tržaškega župana Roberta Cosolinija pa je v tamkajšnji mestni hiši potekala novinarska konferenca 15. maja, ko so izpostavili koncert zbora Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. V okviru festivala bo 10. julija izvedel Rossinijevo Stabat Mater – koncert je darilo Trsta Ljubljani. V prostorih mestne hiše v Gradcu je 23. maja predstavnike Ljubljane sprejel župan mag. Siegfried Nagl, 27. maja pa je v prostorih generalnega konzulata Slovenije v Celovcu potekala predstavitev poletne Ljubljane na povabilo generalne konzulke Dragice Urtelj in vodje našega turističnega predstavništva na Dunaju Jana Ciglenečkega. Predstavitev festivala in poletnega utripa v Ljubljani je sklenila novinarska konferenca, ki je bila 28. maja v mestni hiši na Dunaju, tam je bila tudi predstavnica Turizma Ljubljana Petra Stušek. Prijatelje iz Ljubljane, ki z Dunajem na splošno odlično sodeluje, je sprejel še župan dr. Michael Häupl. |
