Lep dan kliče – na pomoč

Narava je nepredvidljiva, prav tako barke, zato se je pred izplutjem nujno dobro pripraviti in tako zmanjšati možnost nesreče oziroma neljubega dogodka.

Pred odhodom na morje

Da bo naše doživetje čim prijetnejše, moramo poskrbeti za varnost. Skiper je odgovoren za varnost barke in posadke. Njegova naloga je, da pred odhodom na morje preveri, ali vse deluje in ali je varnostna oprema tam, kjer mora biti. Narediti mora tudi načrt plovbe in preveriti vremensko napoved. V vsakem trenutku med plutjem mora vedeti, kje je in kje je najbližje pribežališče, če se poslabša vreme ali se zgodi nesreča. Ko postori vse omenjeno, sledi posvet z ekipo. Predstavi ji načrt plovbe in jo seznani z varnostno opremo – kje jo najdejo in kako jo uporabijo.

Vremenska napoved

Vreme je ključni element plovbe in seveda varnosti. Pred vsakim izplutjem se je treba dodobra seznaniti z vremensko napovedjo. To danes ni težko, saj so tovrstne informacije dostopne na vsakem koraku – časopis, internet, radio, oglasna deska v marini, VHF-postaja, tudi barometer v plovilu. Le redka vremenska napoved velja dlje kot dva ali tri dni, zato se ne zanašajte na priljubljene tedenske napovedi po marinah.

V slabem vremenu

Kljub poznavanju vremena, ki se nam obeta, se lahko zgodi, da nas med plovbo ujame neurje, in če smo na odprtem morju, je težko pobegniti v zavetje. Takrat se je treba pripraviti na neurje. Če je obala blizu, lahko izbiramo med dvema možnostma, in sicer, zbežimo proti kopnemu v zavetrje ali ostanemo čim dlje od njega. Izbira, da bi odpluli proti obali, je mikavna, a ne vedno dobra, saj je tam lahko vsaka napaka usodna. Tudi valovi so ob kopnem večji in bolj strmi ter posledično potujejo hitreje, zato je večja možnost, da se zlomijo. Ne nazadnje pa pristati v močnem vetru ni ravno mačji kašelj. Če že izberemo to možnost, moramo paziti na valove.

Požara ne gasite z vodo

Plovila ne zapuščajte, razen če je tik pred potopitvijo ali če gori tako močno, da ognja ni več mogoče pogasiti. Barka je najboljše zatočišče, je velika, zato jo bodo reševalci najlažje opazili, na njej pa je več hrane, pijače in varnostne opreme kot na rešilnem splavu.

Če nasedemo, najprej ustavimo motor ali spustimo jadra, nato pa ugotovimo, kakšna je škoda. Če v plovilo ni vdrla voda, se lahko lotimo različnih tehnik reševanja, v nasprotnem primeru pa moramo najprej določiti kraj poškodbe oziroma vdora in zaustaviti vodo. Če je odprtina nastala na trupu, jo poskusimo zamašiti (tudi če le delno, bo to močno zmanjšalo vdor) z blazinami, odejami, jadri ali čim podobnim, še najbolje pa bo, če to naredimo z zunanje strani. Velikokrat voda vdre zaradi počene cevi. Dobro je, da imamo že vnaprej pripravljene plutovinaste stožce, hranimo jih ob cevi, in tako vse hitro zamašimo. Ko vdor vsaj za silo zaustavimo, moramo z vsemi sredstvi (vedra, ročne in električne črpalke) odstranjevati vodo.

Čeprav je okoli plovila ogromno vode, je na barki načeloma ne smemo uporabljati za gašenje. Najpogostejši vzroki, zakaj zagori, so namreč električne in plinske napeljave ter bencinski hlapi, požarov takšnega izvora pa na ta način ne gasimo. Na plovilu moramo zato imeti gasilne odeje in aparate (prah ali CO2). Ob izbruhu ognja najprej ugasnemo motor, zapremo dovod plina in bencina ter tudi zraka v prostor, kjer gori.

Človek v morju

Oseba, ki opazi padec človeka v vodo, ga ne sme izgubiti izpred oči, še učinkoviteje pa je, če nanj tudi kaže z iztegnjeno roko, hkrati pa o dogodku obvesti druge člane posadke. V vodo je treba čim prej vreči rešilni obroč, na GPS-aparatu stisniti tipko MOB (človek v morju) in seveda začeti manevre obračanja, iskanja ter reševanja. Človeku v morju se moramo približati iz zavetrne strani, saj lahko v nasprotnem primeru s plovilom, ki ga veter in valovi potiskajo, reševanca poškodujemo.

Če človeka ne vidimo več, obstajajo različni vzorci, kako ga najdti: sektorsko iskanje, iskanje v obliki kvadrata, ki se širi, in takšno po vzorcu SAR.

Hranite moč!

Če se sami znajdete v morju, obstajajo določena pravila vedenja in tehnike plavanja, s katerimi boste zmanjšali izgubo toplote in moči ter tako povečali oziroma podaljšali možnost preživetja. Odsvetovana je pretirana dejavnost, poskušajte torej biti čim bolj statični, s prekrižanimi in pokrčenimi nogami, komolci tik ob telesu, eno roko pod jopičem, z drugo pa si zavarujte obraz pred valovi in pršenjem vode. Plavanje ni priporočljivo, saj tako izgubljamo toploto in moč, če je že nujno, pa izberite hrbtno. Če je v vodi več ljudi, je priporočljivo, da ostanejo čim bolj skupaj in se celo pripnejo med seboj, saj bo zaradi skupine izguba temperature manjša, verjetnost, da vas opazijo, večja, bližina pa odlično vpliva tudi na moralo, predvsem šibkejših članov.