NA KOŽO

Lenin bi zavidal
 našim genijem

Objavljeno 01. marec 2012 23.10 | Posodobljeno 01. marec 2012 23.21 | Piše: Jadran Vatovec

Le e-demokracija ne bi bila dovolj, potrebovali naj bi tudi še družbeno lastnino?

Jadran Vatovec (foto: S. N.).

Kako se tega nismo že prej spomnili? Da bi, če bi nam uspelo v socializmu zagotoviti popolno elektrifikacijo, lahko živeli v raju ali vsaj kot v raju, je konec koncev opozarjal že vodja boljševistične revolucije Vladimir I. Lenin.

In? Zdaj smo prav v Sloveniji dobili dokaz, da se je Lenin motil. Čeprav, roko na srce, v zmoti ni živel po svoji krivdi.

Potem ko se je Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) že pred včerajšnjim vseevropskim protestom proti vse strožjim varčevalnim ukrepom, ki jih zagovarjajo Evropska komisija in vlade vseh držav članic EU, pridružila z izredno konferenco svojih sindikalnih zaupnikov in se je približno 200 sindikalistov odpravilo do Gregorčičeve (do vladne palače, v kateri je njihovo delegacijo potem sprejel premier Janez Janša), so včeraj protest pred državnim zborom priredili še pripadniki tistega dela civilne družbe, ki se sprašujejo, ali ni že skrajni čas za tretjo republiko.

Še niste slišali za ta del civilne družbe? Naj naštejem le nekatere, ki so na protestni shod prišli z namenom jasno in glasno povedat, za kaj si prizadevajo in zakaj: prof. dr. Gojko Stanič, ki se je pred časom kar sam ponujal za mandatarja tehnične vlade, predstavnik Zelene koalicije Vojko Kogej, prvak Rdečih radikalov Matej Kolmanič, predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije Rastko Plohl, predsednik Krščanskih socialistov Slovenije Andrej Magajna.

In kaj bi radi našteti? Zavzemajo se za čimprejšnjo spremembo naše zdajšnje ureditve, za ustavitev vseh postopkov v zvezi z gradnjo Teša 6 (namesto tega naj bi se lotili posodobitve Teša 4 in Teša 5), za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), pa tudi za uvedbo zares neposredne, e-demokracije in, saj ni res, pa je, celo za vrnitev družbene lastnine.

Če se vrnemo k Leninu: v njegovem času še ni bilo interneta in zato ni mogel zagovarjati, kaj šele vzpostavljati e-demokracije.

Kaj pa danes? Smola, zgolj neposredna e-demokracija sama po sebi menda le ni bila dovolj, naši e-demokrati bi radi spet družbeno lastnino. Njenim zagovornikom vsaj glede nečesa lahko verjamemo: kriza bi bila nedvomno drugačna, če bi vnovič imeli družbeno lastnino. Najverjetneje bi bila vsaj globlja. 

Deli s prijatelji