PODVIG

Lenarčič proti severnemu tečaju

Objavljeno 22. april 2013 09.40 | Posodobljeno 22. april 2013 09.36 | Piše: STA, T. L.

V naslednjih tednih bo preletel Norveško, severni tečaj, Kanado, Atlantski ocean, Irsko, nato pa priletel nazaj v Slovenijo.

LJUBLJANA – Pilot in fotograf Matevž Lenarčič je danes zjutraj nekaj po 6. uri s Pipistrelovim letalom virus SW poletel proti severnemu tečaju. Njegov vzlet je na ljubljanskem letališču spremljala ekipa projekta Green Light World Flight - North Pole. Srečo na odpravi, ki bo najbolj odvisna od vremenskih razmer, pa so mu zaželeli tudi sponzorji. Začetek poleta je bil načrtovan že za v petek, a so ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili na današnji dan.

Letel bo od tri do štiri tedne

V primeru sprememb zaradi morebitnih novih neugodnih vremenskih razmer bo Lenarčičeva ekipa GreenLight WorldFlight informacije objavila na spletni strani www.worldgreenflight.com. Polet bo trajal tri do štiri tedne. Veliko bo namreč odvisno od vremenskih razmer. V tem času bo preletel Norveško, severni tečaj, Kanado, Atlantski ocean, Irsko, nato pa priletel nazaj v Slovenijo.

Namen projekta je spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Arktika je namreč pomemben ustvarjalec vremena, spremembe ledenega pokrova imajo lahko znaten vpliv na hitrost in smer oceanskih tokov, kar vpliva na življenje po vsem svetu. Podobne meritve je Lenarčič opravljal tudi med poletom okrog sveta v lanskem letu.

Negotov vzlet

Lenarčič je začetek poti sprva predvidel za v petek, vendar je bil zaradi stacionarne hladne fronte nad Alpami in slabe napovedi v Skandinaviji vzlet primoran prestaviti na danes. Tudi današnji vzlet pa je bil negotov. »Nebo se je vendarle očistilo in kaže, da bo čez celinsko Evropo šlo, kako bo čez Skandinavijo, pa bomo še videli,« je pred vzletom povedal Lenarčič, ki danes namerava leteti v Tromsø na severu Norveške.

Za malo letalo so prav vremenske razmere ključne za varen polet. To zlasti velja za skrajni sever, kjer ob slabem vremenu nastaja veliko ledu. V takšnih razmerah zamrzne tudi letalo, s katerim tako ni mogoče leteti. »Razdalje so dolge in vreme se hitro spreminja,« je svoje bojazni razkril Lenarčič, ki za vremenske razmere na Arktiki nima niti natančnih podatkov, saj za to območje obstajajo le nenatančni vremenski modeli.

Svoj podvig načrtuje v osmih do desetih etapah. Preletel bo Norveško, Severni tečaj in Kanado ter se po Lindberghovi poti vrnil domov. S postanki naj bi polet trajal tri do štiri tedne, vendar je to le ocena, saj bo čakal na primerno vreme. Kot je poudaril pred vzletom, je naštudiral vse možne variante, ki bi se lahko zgodile, tako da bo na poti manj presenečenj.

Za polet na severni tečaj so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi za mraz. Letalo virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okrog 300 kilometrov na uro.

»Letalo dobro poznam. Pipistrel je izdelal vrhunsko letalo, ki ima dober dolet,« je izpostavil Lenarčič. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol pa je zagotovil, da so se v podjetju tudi tokrat potrudili, da lahko Lenarčič zaupa njihovemu letalu, prav tako kot oni zaupanju njemu, da ga bo varno pripeljal nazaj. Boscarola ob tem veseli, da imajo Lenarčičeve odprave vse bolj znanstven značaj, saj bodo rezultati meritev, ki jih bo opravil med tem poletom, prinesli pomembne podatke za razumevanje podnebnih sprememb.

Prvič: meritve izpusta črnega ogljika v zraku

Med preletom severnega tečaja bo tako Lenarčič opravljal tudi meritve izpusta črnega ogljika v ozračju, kar doslej ni pred njim izmeril še nihče. Pridobljeni rezultati meritev bodo še posebno pomembni zato, ker so podobne meritve doslej opravljali na zemeljskem površju ali na 10.000 metrih višine. Griša Močnik iz podjetja Aerosol, ki je razvilo prototip za merjenje črnega ogljika, je pojasnil, da bodo med poletom izmerili koncentracijo drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko, ki je eno najobčutljivejših območij na Zemlji. Upa, da bodo tako dobili pomembne znanstvene rezultate, s katerimi bodo ocenili, kako se planet segreva in kakšen je vpliv onesnaževalcev.

Deli s prijatelji