Ko je Jože Kukman končeval svojo predstavitev zdravilnih zelišč na prvem zeliščarskem srečanju, mu poslušalci niso pustili oditi. »Že vaša prisotnost je zdravilna,« se je oglasila gospa, ki je sedela v prvi vrsti na seneni bali pod Jurgličevim toplarjem v deželi kozolcev, Šentrupertu. Skoraj 80-letnega Kukmana imajo za naslednika stiškega dohtarja, patra Simona Ašiča.
Včasih se je nabiranje izplačalo
Kot pravi mag. Kukman, ga je v svet zdravilnih zelišč in stiški samostan pripeljal splet okoliščin. Po maturi je dobil službo v Gosadu, podjetju za odkup gozdnih sadežev in zelišč. Tam je spoznal rastline, ki so jih ljudje nabirali in prinašali v podjetje prodajat, naučil se je njihovih latinskih imen. Med študijem farmacije je spoznaval, kaj je v posamezni rastlini zdravilnega, pri farmakognoziji so temeljito obravnavali delovanje zdravilnih substanc rastlin na človeški organizem. Večino bogatega znanja pa je pridobil po prihodu v Stično, kjer se je srečal s patrom Simonom Ašičem, ko so ustanovili samostansko podjetje Sitik za izdelovanje naravnih pripravkov po patrovih receptih.
Po vojni je Jugoslavija potrebovala devize, v tujino pa so se zelo dobro prodajale zdravilne rastline. Po vaseh so hodili učitelji, ki so učili ljudi, kaj nabirati in kako, Gosad je potem izvažal posušene zdravilne rastline. V treh letih so jih v tujino prodali 350 ton. Ko hodi po Sloveniji, se starejši ljudje še spomnijo teh časov in tega, kako so prvi denar zaslužili z nabiranjem tovrstnih rastlin. Za šolske potrebščine, oblačila, nekateri so si kupili prva kolesa, nekdo si je nabavil celo fička.
Zelišča iz daljnih krajev
Zdravilne rastline so bile za tujca, doma je bila njihova uporaba večinoma nezaželena. Danes se je ta miselnost popolnoma spremenila. Ljudje jih vse več uporabljajo, pridelamo okoli 150 ton zdravilnih rastlin na leto. Tudi uvažamo jih, saj izračun pokaže, da bi pri nas nabiralec zelišč za uro dela zaslužil le nekaj centov ... Prodajamo veliko pripravkov iz rastlin, ki pri nas ne rastejo in prihajajo iz daljnih krajev. A Kukman meni, da najbolj pomagajo pripravki iz tistih, ki so blizu našega doma. Vse, kar potrebujemo za zdravje, raste pri nas. Že na običajnem travniku je na stotine zdravilnih rastlin.
»Način življenja, ki ga živimo, in to, kar uživamo, so povzročitelji številnih zdravstvenih težav. Pa zelo veliko stresa, ker nas teži, kaj bo jutri,« pravi Kukman, ki skoraj vsak dan uporablja zdravilne rastline. Najbolj pri srcu so mu rman, kopriva, šipek in pegasti badelj. Že pater Ašič je napisal, da je zdravljenje z zdravilnimi rastlinami dolgotrajno, a ko pride zdravje, je trajno. V stiškem samostanu imajo od 150 poznanih zdravilnih rastlin stalno na zalogi 130, iz njih pa delajo zdravilne pripravke. Mag. Kukman vsak ponedeljek in petek med osmo in 14. uro po telefonu (01 787 70 65) svetuje, kako se zdraviti na naraven način – z zdravilnimi zelišči.
Zakladnica znanja
Samostani so bili od nekdaj zakladnica znanja o zdravilnih zeliščih. V samostanu Olimje, ki ima najlepši ogledni vrt v Sloveniji, so patri pavlinci že od leta 1663 sistematično proučevali zelišča in z njimi zdravili najprej sebe, potem pa še okoliške prebivalce. Tam je najstarejša lekarna v Sloveniji in ena najstarejših ohranjenih meniških lekarn v Evropi.
S čajem proti stresu
Današnje družbeno-gospodarske razmere pogosto povzročajo stres. Mag. Kukman našim bralcem proti stresu priporoča naslednji pripravek: potrebujete 20 g baldrijana, 20 g melise, 10 g mete, 20 g hmeljevih storžkov, 10 g gloga, 20 g rmana. Priprava je nadvse preprosta: 2 čajni žlički mešanice prelijte s 3 dcl kropa, počakajte 10 minut in precedite. Čaj popijte trikrat na dan, po eno skodelico po jedi. Kura naj traja vsaj tri tedne.