Ledena skulptura za bronasto kolajno

Ustvarjalec Ledene dežele pri ljubljanskem Atlantisu Miro Rismondo in Bogdan Jerič, rezbar in kipar z motorno žago, sta se vrnila s prvega svetovnega prvenstva v izdelavi ledenih skulptur, ki je bilo v mestu Leppävirta, 340 km severno od glavnega mesta Finske. V deželi tisočerih jezer sta za svojo nekaj več kot šest metrov dolgo podobo iz ledu iz znanega finskega narodnega epa Kalevala osvojila bronasto medaljo.

»To je bilo prvo svetovno prvenstvo v umetni jami, ki je 40 metrov pod hotelom Vesileppis,« je uvodoma povedal Miro Rismondo. »To je jama, kjer imajo vse leto sneg, v njej pa so urejene tekaške proge. Jama s talnim hlajenjem je velika približno 200 krat 50 metrov, ima stalno temperaturo pet stopinj pod ničlo, dostop pa je z dvigalom iz hotela.«

Podoba iz 
epa Kalevala

Na tem tekmovanju je sodelovalo 12 ekip iz Amerike, Rusije in Ukrajine, Francije, Mongolije, Nizozemske, Poljske, Madžarske, Finske, Velike Britanije, Kitajske, Jakutije in Slovenije, še pove Miro: »Osrednja tema je bila 100-letnica Finske, saj vse letošnje leto namenjajo praznovanju obletnice države. Midva sva se odločila, da ustvariva podobo iz znanega finskega epa Kalevala, drugi so ustvarili savno, pa leva, ki ga imajo v grbu, in podobne motive. Ustvarjalcem ledenih skulptur so pripeljali približno 250 ton ledu, midva sva ga porabila okoli 7,5 tone. Delali smo pet dni, čas ni bil omejen, saj si lahko delal podnevi ali ponoči. Že na začetku sva imela prednost, ker sva se odločila za domačo tematiko, torej znani finski narodni ep. Žal domačini o tej pesnitvi ne vedo prav veliko … Žirija, ki je ocenjevala nastale skulpture, je bila nad najinim izdelkom navdušena, še posebno ker sva povedala, zakaj sva se odločila za Kalevalo.«

Pred odhodom na Finsko sta morala Miro Rismondo in Bogdan Jerič organizatorjem poslati projekt, saj je bilo na voljo samo 12 mest. »Sprva so nameravali tekmovanje prirediti v Helsinkih v velikem šotoru, vendar so zaradi visokih stroškov odstopili od te namere,« je povedal Miro. »Tudi na severu se namreč pozna globalno segrevanje, tako da so temperature zelo spremenljive. Po naključju so našli umetno jamo pod hotelom, vsi pa so podprli zamisel o organizaciji svetovnega prvenstva v izdelavi ledenih skulptur. Razstava, ki smo jo skupaj ustvarili umetniki iz 12 držav, bo odprta do 12. maja.«

Naša ustvarjalca ledenih skulptur sta še povedala, da je bil izbor tekmovalcev zelo dober, med njimi so bili znani in močni mongolski in ruski predstavniki, ki odlično obvladajo figuraliko: »To so umetniki, ki so prej, ko je bila Rusija še bolj zaprta, bolj malo hodili po svetu. Zato lahko rečeva samo to: kapo dol pred njimi.«

Improvizacija

Zanima nas, kako je nastajala skulptura, ki je osvojila bronasto medaljo. »Vse skupaj se dogaja v ladji, ki sva jo napravila iz ledu, dolga pa je bila 6,3 metra,« pravi Jerič. »To je bila tipična finska ladja z jamborom. Zgodba govori o treh dobrih ljudeh, o kovaču, pesniku in lovcu. Prišli so, da bi ukradli mlinček oziroma si ga prisvojili nazaj. To je mlinček, ki je mlel sol in denar. Ko so ga vzeli, jih je napadla ženska, ki je v bistvu čarovnica, in si je ta mlinček tudi lastila. Oni so se branili in razbili njeno ladjo, nato si je ženska iz ladijske razbitine naredila krila in rep. Nato je za njimi zletela prek morja z vso svojo vojsko na sebi in je napadla vse te tri moške. Zelo mitološka predstava tega boja. Midva sva ustvarila na pol potapljajočo se ladjo, ženska sicer ni najlepša, krila pa so zelo nazorno izdelana, saj se vidi struktura lesa iz ladijske razbitine. Želela sva, da bi bila najina skulptura bolj dinamična, zato je bila tudi ladja postavljena zelo realistično v prostor. V najini skulpturi je bila, tudi v primerjavi z drugimi, zajeta vsa zgodba. Drugi so ustvarjali bolj na simbolni ravni.«

In kako nastane tak ledeni izdelek, dolg dobrih šest metrov? »Priznati morava, da sva veliko improvizirala, da motivov prej nisva narisala v led. Z motorno žago sva opravila večino dela, seveda pa sva imela s seboj še kup drugega orodja, na primer kotno brusilko perles. Drugi so bili pri ustvarjanju natančnejši, saj so si pomagali celo z laserjem. Potem sva ugotavljala oziroma ugibala o morebitni uvrstitvi, še posebno ko sva gledala, kaj so ustvarili drugi. Uspeh je že udeležba med 12 najboljših, kolikor nas je sodelovalo na tem prvenstvu. Imela sva tudi veliko sreče, zelo pomemben se mi zdi izbor zgodbe, seveda pa ne gre brez najinega znanja ustvarjanja z motorno žago v ledu.«

Na prvem svetovnem prvenstvu v izdelavi ledenih skulptur je slavila mongolska ekipa v sestavi Lkhagvadoru Dorjsuren in Enkhatur Battur, drugo mesto sta zasedla Fedor Markov in Roman Petrov iz Jakutska, tretje pa Miro Rismondo in Bogdan Jerič. »Mongolski tekmovalec je napravil leva, to je podobo finskega grba, obrtniško zelo dobro, a žal ne preveč umetniško izpeljanega,« ocenjuje Miro. »Markov in Petrov sta iz ledu napravila gotska vrata, detajlno zelo lepo narejena. V glavnem sta delala z dleti. Tekmovalec Fedor Markov je zanimiv še zaradi enega dejstva: je edini na svetu, ki ima državno licenco, da lahko oblikuje mamutove kosti.«

Slovenska ustvarjalca sta v glavnem delala z motorno žago, saj ju med drugim podpira izdelovalec Stihl – pri udeležbi na svetovnem prvenstvu jima je pomagala še optika Glasmaher. Morata z žago na letalo? »Ko sem januarja potoval v kitajski Harbin, so me žage in serviserji Stihla že čakali,« je še povedal Rismondo. »Za pot na Finsko, v Leppävirto, sva morala z Bogdanom Jeričem kar precej doplačati za prtljago, saj so žage zelo težke, poleg tega je najino orodje za ustvarjanje ledenih skulptur nerodno.«