Lectarstvo je še vedno krajcarkšeft

LJUBLJANA – Ob vrsti svečarjev, medičarjev in lectarjev, ki so delovali po vsej Sloveniji, je imela tudi Ljubljana svojo svečarsko in medičarsko delavnico. Odslej jo bomo po mnogih letih spet občudovali, tokrat v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer so odprli novo stalno razstavo Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovine iz Ljubljane. Z njo je muzej končal evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Razstava odkriva do zdaj očem skrito edinstveno Krbavčičevo zbirko, avtentično svečarsko in medičarsko delavnico in trgovino iz Ljubljane ter njeno zgodbo o tradiciji in znanjih te obrti, povezane z mojstrom Jakobom Krbavčičem. Avtor razstave je mag. Andrej Dular, muzejski kustos, ki je v sodelovanju s članoma družine Krbavčič, Andrejem in Alešem Krbavčičem, poleg bogatega predmetnega gradiva prikazal še družinsko zgodbo nosilcev obrtne dejavnosti v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pri razstavi sta sodelovala arhitekt mag. Dušan Kramberger in grafični oblikovalec Luka Kern.
 

Delavnica kot ob zaprtju

»Razstava je prikaz pred 22 leti pridobljene obrtne delavnice ter trgovine svečarskega in medičarskega mojstra Jakoba Krbavčiča iz Trubarjeve ulice v Ljubljani za zbirke SEM,« je povedal mag. Andrej Dular. »Krbavčičeva delavnica in trgovina obsegata več kot tisoč predmetov, ki izvirajo od konca prve polovice 18. stoletja do današnjega časa, večina predmetov pa je iz začetka 20. stoletja in obdobja med svetovnima vojnama. Razstava je razdeljena na tri sklope: prostor svečarske in medičarske delavnice, prostor poklicne in življenjske pripovedi Krbavčičeve širše družine in prostor trgovine.

Prostor delavnice poleg delavniškega pohištva zapolnjujejo naprave, orodja, izdelki posamezne obrti in fotografije članov Krbavčičeve družine (Jakoba, Andreja, Darje in Ajde Krbavčič), ki jih prikazujejo pri svečarskem ali medičarskem delu v delavnici v Trubarjevi ulici. Razstavljeni so drobno orodje in izdelki, najprej svečarske in nato medičarske obrti.«

Na ogled sta dva kratka filma; prvega je posnel Andrej Krbavčič leta 1970 in prikazuje njegovega očeta Jakoba Krbavčiča pri svečarskem in medičarskem delu v delavnici. Drugi film je iz produkcije RTV Slovenija, nastal je leta 1986, predstavlja pa Andreja Krbavčiča prav tako pri svečarskem in medičarskem delu v isti delavnici.

Na razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft (kar pomeni, da ta posel ni bil kdo ve kako donosen) je izpostavljena Krbavčičeva osebna zgodba s predstavitvijo dveh lastnikov in nosilcev obrtne dejavnosti v Trubarjevi ulici; s portretom mojstra Rajka Pečnika, Krbavčičevega predhodnika in učnega mojstra, ter njegovo tobačno porcelanasto pipo, ki ga je spremljala v njegovem vsakdanjem življenju do smrti, ter s portretom Jakoba Krbavčiča in njegovo maketo svečarske delavnice iz začetka 40. let 20. stoletja. Razstavo spremljajo pisni spomini Jakoba, Aleša in Andreja Krbavčiča na svečarsko in medičarsko obrt in življenjsko zgodbo družine Krbavčič. Spomine je napisal Andrej Krbavčič.


Mag. Andrej Dular pravi, da je trgovinski prostor Krbavčičeve delavnice na razstavi simulacija trgovinskega prostora v Trubarjevi ulici ob zaprtju obrti leta 1996: »V njem so trgovinske omare in prodajni pult, v omarah s steklenimi vrati prodajni izdelki svečarske in medičarske obrti ter razni okrasni predmeti, ki so že na kraju samem dajali trgovinskemu prostoru videz aranžerske urejenosti. Predstavljen je tudi načrt trgovinskega pohištva, narejenega leta 1934.«
 

Šteherji za Miklavža in parklja

Svečarski in lectarski izdelki iz Krbavčičeve zbirke so bili v glavnem izdelani v 90. letih 20. stoletja. Najstarejši kos je železna kalibrirna plošča – matrica iz leta 1748, ki so jo uporabljali za izdelavo tankih dolgih vlečenih sveč. Poleg te so v zbirki svečarskih naprav še kad in boben za luskanje voska, značilni ring s kotlom, ki so ga uporabljali, ko so izdelovali sveče z oblivanjem stenja, svečarsko orodje in drobni predmeti za krašenje sveč, leseni svečarski noži in kalupi za vlivanje sveč.

Posebno bogati in raznovrstni so predmeti, ki so jih uporabljali pri medičarstvu in lectarstvu, npr. kuhalnice, valjarji, cedila, sita, možnarji oziroma terilnice in različne posode. Tu so še razni pločevinasti modeli za oblikovanje lecta in piškotov, tako imenovani šteherji. Iz njih so nastajali Miklavž, parkelj, srce, geometrijski liki, živalske figurice, kot so konj, jagnje in prašič. Razstavljeni so še kovinski pladnji za peko peciva in leseni pladnji za sušenje lecta. Posebni in raznovrstni so tulci za krašenje lecta s sladkorno peno.


»V zbirki je tudi nekaj starejših lesenih modelov za lect,« je še povedal avtor razstave. »Novejše modele za lect, ki jih najdemo v tej zbirki, pa je izdelal Jakob Krbavčič kar sam. Mojster je namreč rad rezbaril in je poleg lesenih lectarskih modelov izdelal za svojo trgovino tudi dekorativno opremo. Izrezljal je stensko okrasno podobo dojenčka. Gre za motiv, posnet po lectarskem modelu, in nekatere drobne predmete za dekoracijo izložbenega okna in notranjosti trgovine. Vsi ti predmeti kažejo, da je Jakoba Krbavčiča zanimalo umetniško ustvarjalno delo, saj je bil tudi član Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti v Ljubljani.«