Le v Sloveniji oproščeni 
general Trifunović umrl

GORNJA RADGONA – Minuli torek je na Vojnomedicinski akademiji v Beogradu v 79. letu umrl generalmajor nekdanje JLA Vladimir Trifunović. Slovenski javnosti je znan predvsem iz osamosvojitvene vojne zaradi sodelovanja na nasprotni strani. Bil je namreč nadrejeni častnik polkovniku JLA Berislavu Popovu, ki je junija 1991 z oklepno enoto napadel Gornjo Radgono. Pozneje so v Sloveniji, natančneje v Murski Soboti, obema, Trifunoviću in Popovu, sodili zaradi vojnih zločinov, vendar sta bila oba oproščena. Polkovnik Popov je bil sicer najprej, avgusta 2013, obsojen na pet let zapora, njegov nadrejeni general Trifunović pa že takrat oproščen. Julija 2014 je višje sodišče sodbo Popovu razveljavilo in jo vrnilo v vnovično odločanje na okrožno murskosoboško sodišče, Trifunovića pa pravnomočno oprostilo.

Sledila poveljem

Na novem sojenju je tožilstvo na podlagi izvedenskega mnenja proti Popovu oktobra 2015 umaknilo obtožnico.

»Na podlagi podanega izvedenskega mnenja Marka Ungerja in Tomaža Pörša sem sklenil, da Berislavu Popovu v spopadu med Republiko Slovenijo in SFRJ od 27. junija do 3. julija 1991 ni mogoče dokazati, da je ravnal v nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava,« je svojo odločitev utemeljil višji državni tožilec Žarko Bejek. Marca lani so bila izčrpana vsa pravna sredstva v zvezi z nadaljevanjem sojenja zoper Popova; ta je zdaj dokončno oproščen očitkov, da je zakrivil vojne zločine.

Kot je znano, je Trifunovića, poveljnika 32. korpusa v Varaždinu, in Popova, ki je med 27. junijem in 3. julijem 1991 vodil 32. motorizirano brigado do Gornje Radgone, obtožnica bremenila, da sta kot odgovorni vojaški osebi v oboroženem spopadu med SFRJ in Republiko Slovenijo delovala v nasprotju s pravili mednarodnega in vojnega prava, ker nista zaščitila civilnega prebivalstva in objektov. Zaradi tega sta umrla dva civilista, povzročena je bila tudi velika materialna škoda, tožilstvo pa jima je očitalo še opustitev ukrepov, saj nista preprečila ropanja civilnih objektov – med drugim so izropali brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu v Gornji Radgoni.

Spomnimo, višji državni tožilec Bejek je obtoženima očital huda kazniva dejanja vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom iz Gornje Radgone in okolice, storjena med 28. junijem in 3. julijem 1991, za kar je bila po KZ SFRJ zagrožena najnižja zaporna kazen pet in največ 20 let. V zagovoru obtoženih, ki sta ga večkrat podala na sodišču v Beogradu, saj se nobeden ni udeleževal večletnega sojenja, smo slišali, da očitke zavračata in jih večinoma valita na Zvezni izvršni svet s predsednikom Antejem Markovićem na čelu, na poveljnika JLA generala Veljka Kadijevića in poveljnika Zagrebške armade generala Konrada Kolška, ki so pošiljali povelja in ukaze podrejenim častnikom, torej tudi Trifunoviću kot poveljniku Varaždinskega korpusa. Njun cilj je bil, sta se zagovarjala, predvsem z edino »legalno in legitimno armado v mednarodno priznani državi zaščititi državne meje«.

Javno mnenje proti sodnikom

Popov je priznal, da je bilo nekaj vlomov in tatvin, toda samo hrane in pijače, ker da so jim na vhodu v Gornjo Radgono vse uničili. Ob tem je zatrjeval: »Moja enota ni storila ničesar, kar bi pomenilo vojni zločin, saj smo se samo branili, ko so nas napadali pripadniki teritorialne obrambe in civilno prebivalstvo. Imeli smo pet ubitih, 17 ranjenih in več kot 30 zajetih.« Podobno se je očitkov branil Trifunović, ki je dodal, da je nalog za preboj iz Varaždina do Gornje Radgone podpisal Ante Marković: »Nikoli nisem šel samovoljno nad Slovenijo, temveč so nadrejeni tako zahtevali od mene.«

Čeprav sta bila Trifunović in Popov, »talca treh držav«, kot pravijo nekateri, v Sloveniji oproščena vseh očitkov, si kljub temu ne bi upala dopotovati na sončno stran Alp, kajti oba (zdaj samo še Popova) je iskalo hrvaško pravosodje in bi ju naši varnostni organi morali prijeti. Tako Trifunović kot Popov sta bila namreč na Hrvaškem obsojena zaradi vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila kot častnika vojašnice v Varaždinu med napadom JLA na našo južno sosedo. Nekoliko presenetljivo sta bila oba obsojena na 15 let zapora, čeprav sta vojašnico v Varaždinu predala, s čimer sta hrvaški vojski pustila veliko orožja in opreme. Prav zaradi tega sta bila doma, v Srbiji, tudi obsojena: Trifunović na 11, polkovnika Popov in Vladimir Davidović pa na po 15 let zapora, in sicer zato, ker sta dovolila umik enot JLA iz Varaždina v Srbijo. Vsi trije so bili pozneje v Beogradu pomiloščeni in prisodili so jim tudi visoko odškodnino za čas, prebit v priporu. V Srbiji so postali celo pravi heroji, saj so s predajo vojašnice v Varaždinu rešili skorajda 300 vojakov in častnikov. Pod pritiskom javnega mnenja ju je pomilostil Zoran Lilić, takratni predsednik Zvezne republike Jugoslavije.

Slovo od generala Trifunovića z najvišjimi vojaškimi častmi je potekalo včeraj, v petek dopoldne, pred kapelico na Vojnomedicinski akademiji v Beogradu, pogreb pa je danes v njegovem rojstnem Prijedorju v Bosni in Hercegovini.