Le še naša solata raste iz zemlje

NOVO MESTO – Ko se je že zdelo, da bodo slovenski kmetovalci zaradi prodaje največjega trgovca pri nas ob del posla, so se stvari, kot kaže, malce umirile. Po besedah Andreja Turka z Broda pri Podbočju se je dostava oziroma prodaja zelenjave celo rahlo poenostavila. »Kot je videti, so odgovorni pravočasno odreagirali, in trenutno ni težav s prodajo denimo solate.«

Čeprav zelenjava letos zaradi hladnega vremena malo kasni, pridelovalci hitijo pobirati lepo razraščeno solato.

Maj je mesec, ko postaja želja po sveži zelenjavi vse večja. Čeprav so trgovci tudi pozimi polni »sveže« uvožene zelenjave, seveda še tako slab okuševalec zazna, ali so solata in kumare zrasle iz zemlje pri našem kmetu ali pa je stvar uvožena, običajno vzgojena hidroponično.

Pred dnevi so krškopoljske zelenjavarje obiskali pridelovalci iz Nemčije. Kmetu Turku so se čudili in mu priznali: »Pri nas redkokaj še raste iz zemlje.«

Iz zemlje pod milim nebom

Odkupna cena solate pri slovenskih pridelovalcih se trenutno giblje okoli 80 centov. Turk pravi, da cena ni najboljša: »Nekako zvozimo, a za akumulacijo in možnost nadaljnjih investicij bi morala biti po 90 centov. Pa tudi zato, ker pri nas še vedno raste iz zemlje.«

Na trgu so tudi kumare, v maloprodaji je treba za njih odšteti en evro za kilogram, medtem ko imajo kmetje odkupno ceno zanje pičlih 60 centov. In prav tu se spet pokaže skrb vzbujajoča krhkost našega kmetijstva. Maloprodajna cena bi bila lahko celo za kakšen cent višja, da bi kmetje dobili več, a potem ne bi bili konkurenčni, saj so uvožene kumare po 60 centov. Kmetje so za zgodnje pričakovali vsaj 65 centov, tudi zato, ker je bilo z njimi letos precej dela.

Čez en teden že mlad krompir

Krškopoljski kmetje zadnja leta stavijo na prodajo mladega krompirja. »Prvega bomo pobrali in ponudili kupcem čez kakih 10 dni, tam po 25. maju,« pove Marjan Jurečič, kmet iz Velikega Mraševega, ki ima s krompirjem zasajenih 10 hektarjev polj.

»Pričakujemo 40–50 centov za kilogram. To je poštena cena, ko se nam ekonomika izide. Morate namreč vedeti, da je pridelek mladega krompirja od 25 do 30 ton na hektar, v najboljšem primeru 35 ton. Kar je precej manj od 60 ton v primeru poznega krompirja.«

Poleg tega imajo pri poznem krompirju konkurenco pri Gorenjcih, kjer je tudi lep pridelek. Pridelava poznega krompirja je tako rekoč povsem druga zgodba: »Moraš imeti urejeno skladišče s primernim hlajenjem, se pravi celotni sistem, ki zahteva seveda določeno količino, da se stvar pokrije.«

Jurečič tudi opozarja: »Mlad krompir, ki ga trenutno pod tem imenom ponujajo nekateri, v resnici ni mlad krompir, ampak čisto navaden krompir iz Sicilije, Egipta ali Izraela, kar ni pošteno do kupca.«

Problem je 
(ne)registracija

Pri Turkovih bodo letos prvič pridelali paradižnik v novem, ogrevanem zimskem rastlinjaku, kar pomeni en mesec prej kot običajno.

»Paradižnik potrebuje približno tri mesece, da je zrel. Pri nas bo zrel kak mesec prej.« Odkupna oziroma maloprodajna cena še ni znana.

Kmetje so nas opozorili, da imajo pridelovalci v tujini poleg velikosti in količin ter tehnologije še eno prednost, ki se je ne omenja pogosto. To je, da imajo na voljo precej več škropiv oziroma pripravkov za zatiranje škodljivcev.

»Denimo za zatiranje tripsov, se pravi škodljivih žuželk, imajo naši paprikarji na voljo le en pripravek, nemški kmetje pa šest,« pravi Turk. Nemci imajo tako na voljo vse, od do okolja najbolj prijaznega do najbolj učinkovitega pripravka! Povejmo, da gre pri tem le za (ne)registracijo določenega pripravka na državni ravni.