LJUBLJANA – Vsak izmed nas je od svojih dedkov in babic prav gotovo že kdaj slišal pripovedovanja o zimi vseh zim leta 1952, ko je med 13. in 15. februarjem nepretrgoma snežilo celih 50 ur. V nižinskih predelih Slovenije je zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli meteorološka merjenja. V Ljubljani so tako namerili 146 cm snega, medtem ko je absolutni rekord padel v Ratečah, kjer so namerili neverjetnih 240 centimetrov svežega snega. »Bilo ga je čez glavo, da smo lahko sploh hodili, so na ulicah naredili prave tunele,« je pripovedovala babica Ančka, ki se je nekaj mesecev pred tem iz Dolenjske preselila v prestolnico. »Tati, kako je zima, če ni snega,« pa dobrih 60 let pozneje sprašuje štiriletni sin.
Peto novo leto brez snega
Letošnji prvi januar je bil že peti zaporedni prvi dan novega leta brez snežne odeje po nižinah osrednje Slovenije, v Ljubljani smo izmerili snežno odejo na prvi dan v letu nazadnje leta 2009, ko je bila zjutraj debela tri centimetre. Od leta 1991 smo lahko v snežni pokrajini v Ljubljanski kotlini uživali le desetkrat.
Že sam december, prvi mesec meteorološke zime, ni oznanjal prihoda snežink. Povprečna temperatura zraka je namreč po podatkih agencije za okolje pomembno presegla dolgoletno povprečje, in sicer predvsem po zaslugi razmeroma tople zadnje tretjine decembra. Povprečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za dve stopinji Celzija, v visokogorju pa je bil presežek med dvema in tremi stopinjami Celzija. V visokogorju se je tako lanski december celo uvrstil med nekaj najtoplejših doslej.
Po besedah dežurnega meteorologa na agenciji za okolje Uroša Strajnarja je zadnja leta v zimskem času vedno več takšnih otoplitev. »Po današnjih napovedih kaže, da še vsaj 10 dni ne bo snega, saj bodo temperature vztrajale nad lediščem,« je napovedal Strajnar. Po nižinah se bodo temperature v tem času po njegovih besedah lahko dvignile celo do 13, 14 stopinj Celzija, nadpovprečno toplo bo tudi v hribih, kjer bo temperatura na 1500 metrih nadmorske višine vztrajala pri šestih stopinjah nad ničlo.
Napovedi za zimo pol pol Meteorolog na agenciji za okolje Brane Gregorčič je že sredi jeseni pojasnil, da so sezonske napovedi, ki že sicer ne veljajo za zanesljive, za letošnjo zimo razdeljene na polovico. »Razpolagamo z izračuni največjih centrov, to so evropski center, britanski, francoski in ameriški. Teh izračunov je bilo narejenih precej, a jih letos polovica napoveduje, da bo zima na območju Evrope pretopla, polovica pa, da bo hladnejša,« je povedal Gregorčič. Do zdaj je imela prav prva polovica meteoroloških centrov, če se bo do konca zime podpovprečno shladilo, bo imela prav tudi druga polovica, prihodnje leto pa se bodo lahko vsi pohvalili, da so natančno napovedali zimsko sezono. |
»Po zadnjih napovedih se bo trend nato obrnil nekoliko navzdol. Kaže, da bo po 10 dneh manjša ohladitev, vendar bodo kljub temu temperature še vedno vztrajale nad povprečjem,« je še dodal Strajnar. To pa še ne pomeni, da se lahko od zimskih radosti za letos kar poslovimo. »Ni izključeno, da bo še kaj zimskega. Tudi februarja in marca je bilo pri nas že zelo mraz,« opozarja Strajnar. Upanja, da bo sneg še to zimo pobelil doline, tako ne smemo zavreči, če pa je soditi po napovedih ruskih strokovnjakov, se nam za sneg v prihodnjih letih in desetletjih ni treba bati.
Začetek male ledene dobe
Strokovnjaki se nekako ne morejo uskladiti, kaj prinaša globalno dvigovanje temperature. Medtem ko so eni prepričani, da planet prihaja v toplejše obdobje, so drugi prav tako prepričani, da je segrevanje priprava ozračja na prihajajočo ledeno dobo. Ruski znanstvenik Vladimir Baškin je namreč prepričan, da podnebne spremembe potekajo v ciklu, ki ni povezan z obstojem človeka ali njegovim delovanjem.
Po njegovi oceni je tako dosedanje segrevanje ozračja le prehodno obdobje med ledenima dobama. Tako imenovana mala ledena doba po njegovi oceni nastaja vsakih 500 let. Zadnja taka doba je bila v sredini preteklega tisočletja, ko je v Veliki Britaniji zmrznila reka Temza, Nizozemci so se drsali, v Rusiji pa so tujci debelo gledali, kako zaradi mraza poka drevje. Obdobja ohlajevanja in segrevanja naj bi prihajala na vsakih 30 oziroma 40 let. V Rusiji je bila tako otoplitev v 30. letih prejšnjega stoletja, nato je z začetkom druge svetovne vojne prišla ohladitev, segrevati pa se je ponovno začelo v 70. letih prejšnjega stoletja. Kljub temu po njegovem mnenju razloga za preplah ni, saj se bo podnebje postopoma ohlajalo, kar se bo začutilo šele nekje na sredini tega stoletja.