Lastniku vojaškega muzeja že 144. priznanje

V krajevni skupnosti Lokev, v katero poleg največje istoimenske slovenske vasi spada še vas Prelože pri Lokvi, zadnji vikend v septembru že tradicionalno praznujejo vaški praznik sv. Mihaela, zavetnika tamkajšnje cerkve, ki goduje 29. septembra. Tridnevno praznovanje ni potekalo tako množično kot prejšnja leta, so pa z novimi delovnimi dosežki proslavili svoja prizadevanja, kljub temu da je bilo denarja v krajevni blagajni skoraj polovico manj kot poprej. Od leta 2019 tudi podeljujejo svečane plakete posameznikom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali na različnih področjih in s svojim delom pomagali k prepoznavnosti in razvoju domačega kraja.

Tako je predsednik KS Lokev Leo Ban predstavil večje dosežke v zadnjih treh letih mandata, od leta 2018, ko so z lastnimi sredstvi uredili nove prostore sveta KS in prostore v zgornjem nadstropju kulturnega doma, tam so preuredili zastarelo sanitarno opremo. V vasi so zamenjali nekaj uličnih svetil, asfaltirali nove pločnike, postavili sodobno avtobusno postajo in rampo pri gasilskem domu. Aktivirali so zeleno stražo, ki skrbi, da so parki in zelene površine v okolici kalov pokošeni in urejeni. Ponosni so na spletno in facebook stran, saj so najverjetneje edina KS v občini Sežana, ki javno objavlja svoje aktivnosti, prispevke, pogovore z domačini in zapisnike sej.

V Guinnessovi knjigi

Plaketi KS Lokev sta prejela sežanski častni občan in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev Srečko Rože za večletno ohranjanje in razvoj kulturne dediščine ter PGD Lokev za posebne zasluge na področju gasilstva v domačem kraju.
Zametki gasilstva v Lokvi segajo v leto 1890, ko je bila ustanovljena požarna obramba. Po vzponih in padcih ter reorganizaciji društva so delo ponovno obudili 1982. Leta 2000 so položili temeljni kamen in čez pet let odprli sodoben gasilski dom. Društvo, ki združuje več kot 60 članov, je posodobilo vozni park in tehniko ter pridobilo nove člane. Če so ob 30-letnici ponovnega delovanja izdali knjigo z vtisi vseh predsednikov in poveljnikov društva, pa si po besedah predsednika Simona Fonde želijo, da bi prihodnje leto 40-letnico delovanja proslavili s predstavitvijo zgodovine društva. Za raziskovanje slednje so zaprosili družino Rože, v kateri sta poleg Srečka z ženo Ireno aktivni hčerki Aneja in Anja, obe dipl. zgodovinarki.

V zbirko priznanj je Srečko Rože dodal še 144., ki mu ga je podelila KS Lokev, v katero se je pred 30 leti preselil, ko se je z Ireno poročil na Prelože pri Lokvi. Že s štirimi leti in pol je začel zbirati vojaške eksponate, svojo prvo razstavo pa postavil leta 1987 v Dolu pri Vogljah, leta 1989 je bil vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, leta 1994 pa je v obrambnem stolpu v Lokvi odprl zasebni vojaški muzej, v katerem hrani le 1,24 odstotka svoje vojaške, etnološke in arheološke zbirke. Že leta 1995 je prejel visoko odlikovanje pakta NATO, sledila so še druga priznanja (francoske legije tujcev, italijanske brigade Sassari, Rusije, ZZB za vrednote NOB Slovenije, CZ Slovenije, letos pa je postal častni občan Občine Sežana).

Poklon Virgiliju Ščeku

V prepričanju, da je dediščina vrednota celotne skupnosti, je Rože med drugim v Lokvi obnovil spomenik padlim borcem NOB in žrtvam nacifašističnega terorja ter opremo župnijske cerkve sv. Mihaela. V teh dneh je minilo 20 let, odkar sta Društvo TIGR Primorske in KS Lokev v vaškem jedru postavila spomenik duhovniku, narodnemu buditelju in publicistu Virgiliju Ščeku (1889–1948). Rože je ob letošnjem praznovanju vaškega zavetnika obnovil spomenik, blagoslovil ga je domači župnik Slavko Obed, ki je pred tem daroval sveto mašo, na kateri sta sodelovala otroški in odrasli pevski zbor ter organist, mladi pianist in pesnik Izak Ban. Šček je bil od leta 1921 do 1924 poslanec v rimskem parlamentu, nato ravnatelj Katoliške tiskarne v Gorici. Od leta 1927 do 1939 je bil upravitelj župnije Avber. Zaradi njegovega prizadevanja za enoten boj Primorcev proti fašistični raznarodovalni politiki mu fašistična oblast ni dala miru. Maja 1941 je dobil zavetišče pri lokavskem kaplanu Tonetu Požarju in upokojen ostal brez pravice do pokojnine. Pomagal je akademskemu slikarju Tonetu Kralju pri preureditvi cerkve in stenskih poslikav v letih 1942 in 1943, vaščanom pa pri zbiranju in prevozu potrebščin za partizane. Spisal je tri obsežne zvezke zgodovinskega dogajanja z naslovom Lokavske starine.

Prav iz drugega zvezka Lokavskih starin si je mogoče ogledati tudi imenik duhovnikov, ki so v Lokvi opravljali božjo službo vse od leta 1925 dalje. Seznam duhovnikov kot tudi drugi sakralni eksponati so razstavljeni v kapeli Marije Pomočnice v Lokvi na razstavi, ki sta jo postavila Irena in Srečko Rože ob sodelovanju župnika Obeda. Mogoče si je ogledati tudi roket (mašno obleko) s štolo, duhovno liturgično opremo in štole, svečnike, številne fotografije in mašne podobice kot tudi čolniček za kadilo in kelih iz 18. stoletja.

Odslej je Galeb

Velika pridobitev za lokavsko krajevno skupnost pa predstavlja obnova športnega igrišča za kulturnim domom v Lokvi, ki so ga ob tej priložnosti poimenovali športni park Galeb, po domačem nogometnem klubu iz konca 70. let prejšnjega stoletja. Igrati bo mogoče nogomet, košarko, odbojko, med dvema ognjema, namizni tenis in badminton. »V KS Lokev smo se projekta lotili po fazah, večina ga je financirana iz lastnih sredstev, nekaj pa so prispevali krajani, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Športne površine bosta koristila tudi podružnična šola in vrtec, ki nimata ustreznega prostora za tovrstne aktivnosti. Z ureditvijo športnega parka in v sodelovanju z lokalnimi ponudniki turističnih kapacitet se nam ponuja možnost izvajanja športnega turizma, saj je lokacija KS Lokev idealna za izvajanja predsezonskih priprav različnih klubov,« je še poudaril Leo Ban.