DOMŽALE – Odkar je oktobra 2013 celovška deželna banka Raiffeisen zahtevala osebni stečaj Boštjana Nagodeta, se marsikdo sprašuje, kako bo ta postopek vplival tudi na družbe v lastništvu nekoč opevanega slovenskega kralja blazinic.
Kontroverzni lastnik domžalske Tosame banki dolguje več kot milijon evrov, zato bi utegnila banka poračunati tudi z njegovimi deleži in premoženjem, ki se glasijo na njegov ime. Sodna statistika kaže, da so predlagatelji osebnih stečajev najpogosteje kar dolžniki sami, upniki se za to potezo odločijo redko. Banke se raje odločajo za izvršbe, saj imajo tako večjo možnost, da dobijo poplačanega vsaj nekaj dolga, saj pravnomočni sklep o izvršbi velja deset let, medtem ko osebni stečaji trajajo od dveh do petih let. In ko je osebni stečaj končan in je hkrati priznan tudi odpust obveznosti – to je ločen postopek, ki se sicer izvede v postopku osebnega stečaja –, je dolžnik prost vseh dolgov (nastalih do začetka postopka osebnega stečaja), upnik pa nima več možnosti, da bi od njega kar koli terjal.
Hipoteke na Tosami
Prav zaradi zahteve banke upnice ni izključeno, da gre v primeru lastnika Tosame za postopek, ki bi utegnil praznih rok pustiti tudi nekatere od številnih Nagodetovih družb. Po podatkih Ajpesa sta na Tosami, ki jo zdaj lastniško pokrivata Boštjanova sestra Tanja z majhnim deležem in družba TB investicije z 99,746 odstotka, dve bančni hipoteki. Po Ajpesu je Tanja lastnica družbe TB investicije, s katero Nagode obvladuje Tosamo, Boštjan in ona pa sta direktorja. Prvi upnik TB investicij je Hypo Alpe Adria Bank, in sicer na podlagi notarskega zapisa oktobrske pogodbe 2011. o zastavi poslovnega deleža zastavitelja v družbi Tosama z 21,956.045,64 evra, na podlagi še enega notarskega zapisa na poslovnih deležih Tosame pa je vpisana zastavna pravica z dne 17. septembra 2009, z glavnico 5,5 milijona evrov v korist upnikov Hypo banke in NKBM.
Tudi na lastniškem deležu Tanje Nagode, ki v Tosami znaša 0,254 odstotka, sta vpisani hipoteki Hypo banke in NKBM.
Iz navedenega je torej jasno, da so obtožbe na račun lastnika Tosame, češ da je tovarno s sanitetnim materialom obremenil s hipotekarnimi krediti, iz katerih plačuje prevzem, povsem upravičene. Nagode je Tosamo sicer prevzel 2008. prek družbe Sana investicije. Na tej je vpisana hipoteka na Nagodetovem stoodstotnem deležu, in sicer na podlagi kredita Bawag banke iz Ljubljane v vrednosti 1,364.650,24 evra. Dodan je še zaznamek: »Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. avgusta 2012 se zaznamuje prepoved odtujitve ali obremenitve poslovnega deleža in vpiše zastavno pravico upnika Bawag banka.« Vpisan je še en zaznamek: »Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28. marca 2011 se prepove odtujitev, obremenitev in razpolaganje poslovnega deleža v korist družbe MKT Print, d. d. – v stečaju, Dunajska cesta 123, Ljubljana.« Družbo za tiskanje šolskih knjig je Nagode ravno tako spravil v stečaj, po medijskih zapisih pa naj bi se v vseh družbah, tudi v Schwartz Printu, vedel kot nepremičninski špekulant. Lastništvo nad Schwartzem je Nagode prepisal na karibski poštni nabiralnik: junija 2011 je deleže prenesel na družbo Dominacija, katere lastnik je fantomsko off shore podjetje Donzil z Britanskih Deviških otokov. Zato ne preseneča, da so mediji dvomili o Nagodetovem poštenju in o njem niso pisarili kot o slovenskem kralju blazinic.
Kakor preostale družbe je izčrpal tudi Tosamo
Ta je imela v Poreču več počitniških apartmajev v kompleksu Park Maestral, zdaj pa jim je preostala le ena enota. Kmalu po prevzemu Tosame je Nagode ponudil na prodaj 11.500 kvadratnih metrov od skupno 60.000 kvadratov zemljišča na Viru, s ceno 190 evrov za kvadratni meter. Februarja 2012 je Pahorjeva vlada odločila, da Tosami dodeli državno pomoč za prestrukturiranje: 897.720 evrov subvencije za ohranitev 400 delovnih mest v družbah Tosama in Intos, 584.542,50 evra subvencije za tržno, tehnološko, kadrovsko in informacijsko prestrukturiranje, poroštvo RS na dolgoročna posojila v skupni višini štiri milijone evrov za obdobje sedmih let z vključenim dveletnim odlogom plačila glavnice. No, potem ko je Nagodetovo neustrezno poslovanje splavalo na površje, ga je država prikrajšala za pomoč, na kar so se iz Tosame odzvali s tožbo! Špekulacije o dogovorjenem osebnem bankrotu Boštjana Nagodeta tako niti niso tako presenetljive, če pa ne gre za uprizorjeno igro, bodo morali finančni strokovnjaki Raiffeisen banke začeti raziskovati zunaj slovenskih meja.
Nagodetovo premoženje na Hrvaškem
Tudi mi smo se lotili iskanja premoženja lastnika Tosame v hrvaških zemljiških in trgovskih registrih. Nagode je 18. aprila 2005 ustanovil družbo Mons s sedežem na Šetalištu Trinaeste divizije 112 na Reki. Gre za privlačno lokacijo v predelu Pećine, kjer so mestne plaže in kjer že leta ne zidajo novih nepremičnin. Na istem naslovu posluje družba Supra Ljubljančana Boruta Jerihe, sicer nekdanjega direktorja v Nagodetovem Monsu. V neposredni bližini je tudi dragocena nepremičnina, vknjižena na Slovenijales, kupljena pa v obdobju nekdanje skupne države. Februarja 2011 je Boštjan prenesel lastništvo na svojega očeta Jožefa, na položaj direktorice pa imenoval sestro Tanjo. Družbo so takrat preselili na drugo lokacijo, ravno tako v starem predelu Reke, v Ulici Ljudevita Matešića 13. Pregled zemljiških knjig je še razkril, da družba Mons ni vknjižena kot lastnica nepremičnine na tistem naslovu, sicer pa je v hrvaških dokumentih še nekaj nepremičnin, ki jih vodijo kot zunajknjižno lastništvo.
Dobro obveščeni viri so nam zaupali, da družina Nagode že vrsto let počitnikuje v istrskem Novigradu, v Maredi, in da imajo tam tudi nepremičnino. Finančno poročilo Monsa za leto 2012 kaže, da je družba tudi lastnica razkošne jadrnice, ki jo oddaja v najem.
Finančno poročilo, ki je bilo spisano marca 2013, kaže, da je lastnik Tosame še naprej direktor hrvaške družbe, njegova sestra pa le nastopa kot lastnica. Na začetku piše, da upravo sestavlja le Boštjan Nagode, ki družbo zastopa sam, in glede na to, da je ta podatek zapisan v dokumentu, oddanem hrvaški Finančni agenciji, je jasno, da je odločitev o spremembi direktorja Monsa, ki so jo trgovskemu sodišču na Reki sporočili le leto prej, le fiktivna. Finančno poročilo Monsa tudi razkriva, da je pod imenom uradne direktorice podpis, ki je povsem drugačen od siceršnjega podpisa Tanje Nagode, predsednice nadzornega sveta Tosame – v hrvaški družbi je namreč najprej napisan priimek, potem pa ime, na slovenskih dokumentih, torej letnih poročilih Tosame, pa je ravno obrnjeno. Iz istega dokumenta lahko še izvemo, da Nagodetova hrvaška družba nima zaposlenih in da se je 2012. povečalo premoženje. Mons je 2012. ustvaril prihodke predvsem od oddajanja jadrnice. Dolgotrajno premoženje družbe je bilo v knjigah ocenjeno na slabih 131.000 evrov, pri obveznosti pa je zapisana dvakratna vrednost. Po zadnjem finančnem poročilu je dobiček znašal 33.000 evrov. Tanjo Nagode smo lani povprašali o poslovanju družbe Mons in prosili za obrazložitev drugačnega podpisa pa tudi o nakazilih ministrstva za finance 2012., ki so razkrila, da Tosama surovino, beljeni bombaž, dobavlja iz Turčije in Pakistana – Tosama je na račun podjetja iz pakistanskega Lahoreja Ihsan Sons Pvt Limited maja in junija vplačala po 40.000 evrov, avgusta prek 35.000 in septembra še enkrat toliko. Oktobra istega leta je Tosama turškemu proizvajalcu Arma Pamuku nakazala blizu 32.000 evrov, Tanjo Nagode pa smo povprašali tudi o izvozu tamponov v kolumbijsko Bogoto prek Nemca Jobsta Viertla, saj to poslovanje ni bilo navedeno v nobenem letnem poročilu. Prejeli nismo niti enega odgovora, tako da še vedno ne vemo, ali je Boštjan resnično uporabil svojo sestro kot marioneto oziroma kakšna je resnična vloga Tanje Nagode. Ravno tako je še vedno nejasna domneva, ali bo Tosamin izvoz v Kolumbijo pomagal virski tovarni, da preživi vse mahinacije špekulanta Nagodeta, ki bolečino ob osebnem bankrotu zdravi na razkošni jahti na hrvaški obali.